Požar v pariški katedrali Notre Dame pogašen, škoda je neprecenljiva

PARIZ > “Uspelo nam je popolnoma pogasiti požar," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik pariških gasilcev Gabriel Plus. Dodal je, da bodo gasilci danes še ostali na pogorišču.

Gasilci so tudi sporočili, da so po deveturnem boju z ognjenimi zublji uspeli ohraniti konstrukcijo katedrale in rešiti najpomembnejša umetniška dela. Pri gašenju je sodelovalo okoli 400 gasilcev.

Preiskovalci obravnavajo uničujoč požar v katedrali Notre Dame v Parizu kot nesrečo in ne kot požig, je danes sporočil pariški tožilec Remy Heitz. V povezavi s preiskavo so že opravili pogovore z delavci, ki so sodelovali pri obnovi cerkve. "Nič ne nakazuje na namerno dejanje," je pojasnil tožilec pred gotsko katedralo. Trenutno namreč nimajo nobenih namigov ali dokazov, da je požar kdo podtaknil. Francoski mediji poročajo, da je požar verjetno povezan z obsežnimi obnovitvenimi deli na strehi in stolpiču. Rektor katedrale Patrick Chauvet je za radio France Inter pojasnil, da so varnostniki trikrat dnevno preverjali požarno varnost strehe. "Mislim, da ne moremo storiti nič več," je dejal Chauvet in dodal, da bo treba počakati na izsledke uradne preiskave.

Požar je izbruhnil v ponedeljek zvečer, okoli 23. ure so gasilci ocenili, da je konstrukcija zgradbe, vključno z zvonikoma, rešena. Davi okoli 3. ure pa so sporočili, da ponekod še tli, a je požar popolnoma pod nadzorom.

Zaenkrat ni znano, zakaj je začelo goreti, so pa na katedrali potekala obsežna obnovitvena dela, ki bi po oceni gasilcev lahko bila vzrok. Preiskava se je sicer že začela in ponoči so zaslišali delavce, ki so opravljali dela na cerkvi.

V požaru sta se zrušila 93 metrov visoki stolpič in streha katedrale iz 12. stoletja. V požaru so bili lažje poškodovani en gasilec in dva policista.

Notredamska katedrala sodi med zakladnice svetovne gotske arhitekture. Nazadnje je utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katolikom. Obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana.

V požaru posamezni segmenti dediščine izgubljeni

Generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Jernej Hudolin pravi, da bodo restavratorsko-konservatorska dela po požaru verjetno potekala na več ravneh vzporedno. En nivo bo priprava dokumentacije, zato se bodo oblikovale ekipe, ki bodo tistim, ki bodo delali operativno, zagotavljale čim boljšo dokumentacijo - jim omogočile vpogled v načrte in posnetke stanj, da bodo lahko na licu mesta zelo hitro ugotavljali poškodbe.

Na terenu bo najprej na vrsti grobo čiščenje in nato ocena, v kakšnem stanju je konstrukcija. Ta je sicer v celoti prestala požar, a je nedvomno precej poškodovana in te poškodbe je potrebno definirati ter vzpostaviti sanacijske ukrepe za njihovo odpravo. Vzporedno s tem bo teklo fino čiščenje zunanjosti. Čim hitreje bodo na celotno arhitekturo postavili streho ter tako preprečili zatekanje meteorne vode v notranjost.

Kaj se je dogajalo v notranjosti, še ni podatkov. Kot je opozoril Hudolin, zaenkrat tudi še ni znano, kaj je z znamenitimi slikanimi okni, ki so deloma ohranjena še iz obdobja gotike. Kot je pojasnil, so stekla vpeta v svinčene okvirje, svinec pa se topi že pri nizkih temperaturah. Ker so bile temperature ob požaru visoke, je skoraj zagotovo prišlo do poškodb, kako obsežne in kakšne narave so, pa je po njegovih besedah prezgodaj ocenjevati.

Kot je še povedal Hudolin, naj bi bil po podatkih iz literature del ostrešja še originalen. Spomnil je, da je bila katedrala v 19. stoletju deležna obsežnih restavratorskih posegov, saj je bila močno poškodovana v francoski revoluciji. Postopke je vodil znameniti pariški arhitekt Viollet-le-Duc, ki je stvari "zapeljal" v maniri 19. stoletja v stilu neogotike. Veljalo je, da je okoli 30 odstotkov še vedno ohranjenih, originalnih. Za natančno opredelitev, kaj je bilo originalno in kaj nadomeščeno, pa bi bila seveda potrebna podrobnejša analiza, je dodal.

Statik Angelo Žigon iz podjetja Elea iC, ki se je veliko posvečal sanaciji kulturnih spomenikov, je povedal, da bo streho treba postaviti na novo, uničeni ali močno poškodovani pa so verjetno tudi oboki pod strešno konstrukcijo. Kot je pojasnil, je težava v tem, da se pri visokih temperaturah poškoduje vezivo oziroma malta med kamni oziroma opekami ter izgubi mehanske lastnosti, ki jih mora imeti, da je struktura trdna.

Poškodovano je bilo tudi vezivo v zidovih, a so ti zelo debeli, zato jih bo po njegovem mnenju mogoče sanirati. Delno bo treba odstraniti omet in do globine nekaj centimetrov očistiti vezivo ter nato z injiciranjem ustreznih snovi ponovno doseči trdnost strukture. Potrebnih bo kar nekaj raziskav, h katerim bodo po Žigonovih besedah verjetno pritegnili večino pomembnih francoskih fakultet.

Glede slikanih oken Žigon meni, da so verjetno uničena, saj se je svinec najverjetneje stopil, stekla pa razpokala. Svoje so verjetno prispevali tudi kosi, ki so med požarom padali v cerkev. Zunanji ločni oporniki po Žigonovih besedah verjetno večjih poškodb niso utrpeli in jih bo mogoče z ustreznimi ukrepi sanirati. Dobro se da sanirati tudi tlake, temelji pa po njegovem prepričanju niso problematični.