Pravi sod smodnika
Splošen pretep, po katerem so prekinili in nato odpovedali kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo v nogometu med Srbijo in Albanijo, je le zadnji primer nasilja na športnih prizoriščih, v katere so vpleteni regionalni akterji. Temelj je nacionalno sovraštvo.
BEOGRAD > Balkan kot sod smodnika je v torek zvečer na stadionu beograjskega Partizana še enkrat upravičil svoj naziv, športni dogodki pa ostajajo zelo priročen poligon za izražanje nacionalizma vseh vrst. Da bo nogometna tekma med Srbijo in Albanijo zaradi stoletne zgodovine vojn in ozemeljskih sporov med obema narodoma sodila v kategorijo visokega tveganja, je bilo jasno že ob žrebu, ki je reprezentanci razvrstil v isto kvalifikacijsko skupino.
Razlogi in posledice
Za red in mir naj bi po neuradnih podatkih na in okoli stadiona skrbelo 3500 policistov. Čeprav so, kot je na tovrstnih tekmah običajno, prepovedali ogled tekme organiziranim gostujočim privržencem, je nekaj albanskih navijačev vseeno pripotovalo v srbsko prestolnico. Z izjemo provokacij do začetka tekme niso zabeležili večjih incidentov. Koncert žvižgov za albansko himno ni bil presenetljiv, kot tudi ne žaljivke in kletvice na nacionalni osnovi s tribun. To že sodi v železni repertoar, skoraj folkloro.
Policisti naj bi po informacijah srbskih medijev na častni tribuni pridržali in nato izpustili Olsija Ramo. Brat albanskega predsednika vlade naj bi z daljincem vodil kvadrokopterski model s sporno zastavo, a je Rama to zanikal.
Na igrišču in tribunah je zakuhalo v 42. minuti, ko je nad stadion priletel brezpilotni model kvadrokopterja (drona), ki je na vrvici nosil zastavo z obrisi “Velike Albanije”, na kateri sta bila upodobljena tudi zgodovinska lika albanskega politika Ismaila Đemalija in vojskovodje Preka Calija. Ko se je zastava spuščala proti zelenici, je vrvico ujel srbski reprezentant Stefan Mitrović, albanski reprezentant Bekim Balaj pa mu jo je skušal prevzeti, da je ne bi strgal. Nastala je vsesplošna zmeda, na igrišče so pritekli tudi navijači, varnostniki in policisti. Začeli so padati udarci z vseh strani, preden pa so ujeli izhod z igrišča, je albanske reprezentante prestregla toča predmetov s tribun. Angleški sodnik Martin Atkinson je prekinil in pozneje tudi odpovedal tekmo, saj so se na igrišče vrnili le srbski reprezentanti, albanski, ki so jih na letališču v Tirani pričakali kot junake, pa ne.
Platini: Res žalostno
O usodi dvoboja bo odločala Evropska nogometna zveza (UEFA). Oglasil se je tudi predsednik Uefe Michel Platini: “Nogomet bi moral združevati ljudi. Da politika na tako lahek način vstopa v šport, je zares žalostno. Disciplinska komisija bo vse skupaj dobro preučila in podala resne sankcije. Šport v večini primerov premaga vse ovire, a očitno ne povsod po svetu.”
Med navijači, ki so ob prekinitvi vdrli na zelenico, je bil tudi zloglasni Ivan Bogdanov, sicer najbolj dejavni huligan na neodigrani tekmi med Italijo in Srbijo. “Ivan Grozni”, kot so ga poimenovali italijanski mediji, je bil po dogodkih v Genovi obsojen na tri leta in tri mesece zapora.
Organizatorja tekme, Srbijo, bo doletela stroga kazen. Ta bo gotovo denarna, ali bo tudi tekmovalna (poraz za zeleno mizo, odvzem točk, igranje domačih tekem brez navijačev ...), bomo izvedeli v prihodnjih dneh. Ko so pred štirimi leti srbski huligani v Genovi sprožili kaos na tribunah, in prekinili tekmo med Italijo in Srbijo, jo je srbska reprezentanca odnesla s porazom z 0:3 za zeleno mizo in igranjem naslednje domače tekme pred praznimi tribunami.
Zgodovina nemirov
Nasilje na stadionih je bilo znanilec vojnega dogajanja na območju bivše Jugoslavije. Spopadi organiziranih navijaških skupin na nacionalni osnovi so se predvsem na relaciji Srbi-Hrvati začeli pojavljati konec 80. let. Vrhunec so dosegli na tekmi v zagrebškem Maksimiru med Dinamom in Crveno zvezdo, 13. maja 1990. V pretepaški vlogi se je znašel tudi Zvonimir Boban, kasnejši kapetan hrvaške reprezentance. Sporne nove-stare nacional(istič)ne zastave so že takrat vihrale po športnih prizoriščih.
Le tri mesece kasneje je bil v soju žarometov eden najboljših srbskih košarkarjev Vlade Divac. Po zmagovitem finalu svetovnega prvenstva v Argentini, v katerem je jugoslovanska reprezentanca ugnala Sovjetsko zvezo, je na igrišče pritekel navijač s staro hrvaško zastavo, ki mu jo je Divac iztrgal iz rok in zalučal na tla. Razpad Jugoslavije ter vojni spopadi na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, na Kosovu in v Makedoniji pa so še poglobili razkol med narodi nekdanje Jugoslavije. Športni dvoboji reprezentanc, nastalih iz nekdanje SFRJ, pa so še vedno prizorišča verbalnih in neredko tudi fizičnih obračunov sprtih strani.
ALEŠ SORTA
