Pravoslavni kristjani bodo nocoj pričakali božič
Pravoslavni verniki bodo danes, na badnji dan, pričakali božič. Zvečer bodo po običaju zažigali hrastova polena, imenovana badnjak, in obiskali polnočnice. Paroh Srbske pravoslavne cerkve pri nas Peran Bošković je v voščilu izpostavil pomoč drugemu - ta je, kot pravi, “krščanski ideal, terapija za dušo in zdravilo za bolezen, ki se ji reče kriza”.
PRIMORSKA> V voščilu ob prazniku je Peran Bošković dejal, da smo v teh dneh poslušali same žalostne in zastrašujoče ekonomske napovedi za leto 2012. “Besedo kriza poslušamo od jutra do večera, z njo hodimo spat, spimo in se zbujamo iz neprespanih noči,” pravi. Evropski in domači modreci, politiki in ekonomisti nam po njegovih besedah ne nudijo “nobene tolažbe niti upanja, še manj pa odgovore, kako premagati to krizo”. V tem trenutku nam, kot pravi, odgovor in tolažbo pošilja Bog prek svojega novorojenega sina Jezusa. Obenem pa nas vabi, da tudi mi pomagamo drug drugemu, je poudaril.
Katoličani in evangeličani danes obeležujejo praznik svetih treh kraljev, ki ga imenujejo tudi praznik Gospodovega razglašenja. Praznik je povezan z božičem, saj je kralje po svetopisemskem izročilu zvezda vodila do novorojenega Jezusa. Prinesli so mu darila in ga priznali za mesijanskega kralja.
Morali bi biti veliko bolj skromni
Božič bodo pravoslavni verniki pričakali s polnočnicami. Pred tem pa na današnji badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, bodo v svoje domove ponesli slamo in tako simbolično ustvarili skromen prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus. “To nas opozarja, da bi morali biti veliko bolj skromni. Današnja napihnjenost, naša potreba, da hočemo vse, nam kaže, da nismo ravno najbolj srečni v tem času,” je pojasnil Bošković.
Katoliški božič se bolj dogaja v trgovskih središčih
Ta družinski praznik je med verniki zelo ukoreninjen. To, da božič obeležujejo pozneje kot večina kristjanov, po Boškovićevih besedah za sam praznik ni pomembno. “Mogoče je po svoje dobro, da se odmaknemo od tega hrupnega, množičnega praznovanja, ki se bolj dogaja v velikih trgovskih centrih kot v domovih. Smo malo bolj odmaknjeni in lahko praznujemo bolj potiho,” je dejal.
Zaključna faza pravoslavnega centra
Letošnji prazniki med pravoslavnimi verniki pri nas minevajo tudi v znamenju končevanja gradnje pravoslavnega kulturno-pastoralnega centra v središču Ljubljane. Bošković pojasnjuje, da pri gradnji manjkajo še zaključna dela in notranja oprema, sicer pa nekatere prostore začasno že uporabljajo - v njih je organiziran verouk, učenje srbskega jezika in srbske zgodovine. Želijo si, da bo center končan še letos, odprtje z ekumenskim in kulturnim dogodkom bo predvidoma maja ali junija. Kdaj točno bo, je odvisno od tega, kako hitro jim bo uspelo zbrati še potrebni denar, je dodal Bošković.
Štirinadstropen objekt s 1760 kvadratnimi metri uporabnih površin so začeli graditi sredi leta 2008. Dve nadstropji sta pod zemljo, zunanji del pa je večinoma zastekljen. Sprva predvidenih garažnih prostorov v podzemnem delu objekta jim po spremembi občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki jo je ljubljanski mestni svet potrdil konec preteklega leta, ne bo treba graditi. To je olajšalo in tudi pocenilo gradnjo objekta, ki je za versko skupnost velikega pomena, saj doslej podobnih prostorov niso imeli.
“Prisegajo” na julijanski koledar
Verniki Srbske pravoslavne cerkve sicer božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.
STA