Pred 1. decembrom, svetovnim dnevom boja proti aidsu
V razvitem svetu okužba z virusom HIV že nekaj časa ne pomeni več obsodbe na smrt. Ob pravočasnem začetku zdravljenja in rednem, vsakodnevnem jemanju zdravil, je prognoza za bolnike dobra. Kljub temu pa dokončne rešitve še zmeraj ni. O tem, kako poteka zdravljenje in v kakšni smeri se razvijajo zdravila in cepiva, smo govorili z dr. Janezom Tomažičem in dr. Romanom Jeralo.
Dr. Janez Tomažič je zdravnik na ljubljanski infekcijski kliniki, profesor na Medicinski fakulteti V Ljubljani in eden največjih slovenskih strokovnjakov za aids. Povprašali smo ga o zdravljenju in posledicah okužbe s HIV.
> Kakšni so trenutni pristopi k zdravljenju okužbe z virusom HIV?
“Naš cilj je, da z zdravljenjem začnemo čimbolj zgodaj, na začetku okužbe. Če bolnika začnemo zdraviti takrat, ko ima boljši imunski sistem, to pomeni daljšo življenjsko dobo in manj zapletov. Kljub temu pa v razvitem svetu veliko okužb (od 30 do 50 odstotkov) odkrijejo pozno, ko ima bolnik že razvit aids. Zato si želimo, da se čim več ljudi testira, zlasti tisti, ki spadajo v tvegane skupine. Testirajo se lahko pri kateremkoli zdravniku (ne samo pri osebnem), na urgenci, v posebni ambulanti itd. Epidemiološko je dokazano tudi, da do prenosa in širjenja okužbe ne pride, če okuženega začnemo zdraviti takoj. Ljudje so sicer obveščeni o tem, kako se virus širi, a do spreminjanja njihovih navad vendarle prihaja zelo počasi. Zdravil, ki jih imamo na voljo, je zelo veliko. Kot drugod v razvitem svetu, tudi pri nas zdravimo s kombinacijo treh zdravil. To pa zato, da ne bi prišlo do odpornosti in ker eno samo zdravilo ne učinkuje. Izbor zdravil prilagodimo željam posameznika.”
> Ali okužba s HIV postaja kronična bolezen?
“Če se bolnik drži navodil, potem to postane obvladovana kronična bolezen. Zaplete, ki se pojavljajo zaradi oslabljenega imunskega sistema lahko obvladamo z zdravili. Nastaja pa t. i. vzporedna škoda: ugotovili so, da virus uničuje žile in pospeši arteriosklerozo, slabi srce, možgane, arterije okoli spolovil, jetra, kosti ... Zaradi njega nastajajo tudi rakave bolezni. Virus HIV torej ni samo infekcijska bolezen, ampak tudi internistična sistemska bolezen.”
TANJA ŽUVELA
Nadaljevanje pogovora lahko preberete v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.