Predor Markovec: končno so začeli vrtati tudi na koprski strani
Od danes naprej gre v predorskih ceveh na koprski strani Markovca zares. 30 do 40 delavcev je začelo delati v treh izmenah in (dvodnevno) poskusno obratovanje rezalnega stroja se je končalo. Nadejajo se, da bo desna predorska cev vsak dan globlja za tri do štiri metre in bodo vplivi gradnje na stanovalce “zelo zmerni”.
KOPER> Temu, da so se poglabljanja cevi lotili eno za drugo, botruje prav dejstvo, da premorejo zgolj en rezalni stroj.
Rezalni stroj iz Avstralije
Vodja nadzora Marjan Ortar iz Družbe za razvoj infrastrukture, upravljanje investicij (nekdanji DDC, pogodbeni nadzorni inženir Darsa) pravi, da si ga je graditelj Alpine Bau sposodil od Avstralcev, s strojniki, ki ga znajo upravljati, vred. Koliko jih stane mesečni najem, je poslovna skrivnost.
V noči na četrtek je bilo živahno tudi na gradbišču semedelskega mostu. Betonirali so polovico prekladne konstrukcije (nekdaj porušenega dela), za kar so porabili 950 kubičnih metrov betona. Noč so izbrali, da bi se izognili temperaturam nad 30 stopinj Celzija, kar je bistveno za vezavo betona v pravo trdnost, to pa je ključno za take konstrukcije. Čeprav so delali ponoči, so vseeno imeli težave. Delo čez dan so morali prekiniti že pred tremi dnevi, pojasnjuje Ortar.
Navajajo pa, da tehta 130 ton, kar 70 ton več od podobnega stroja, ki ga je uporabljal nekdanji izvajalec, Cestno podjetje Maribor (CPM). Od tistega ni samo težji, ampak tudi zmogljivejši, zaradi česar je kos izredno trdi kamenini, kalkarenitu.
Na območju, kjer zdaj kopljejo, 30 do 40 metrov pod stanovanji (končali bodo z vsega 15 ali 16 metrov nadkritja), je plast kalkarenita široka 2,5 metra. Kot predvidevajo, se bo v višini predorskih cevi raztezal še nadaljnjih 50 metrov, zatem se bo dvignil nadnje. Kopanje bo tedaj potekalo hitreje, za stanovalce pa bo plast trde kamenine dodatna zaščita pred neželenimi vplivi gradnje, zlasti pred vibracijami in hrupom.
Za delavce je še bolj moteč prah. Težavi kljubujejo na tri načine: s pomočjo ročice ob glavah rezalnega stroja, ki brizga vodo že med delom, ter z odsesavanjem prahu v posebne filtre in sive cevi, nameščene v bodočem predoru. Po rumenih ceveh, nasprotno, doteka svež zrak.
Kot pravi Ortar, se na gradbišču sporazumevajo v treh jezikih: slovenskem, angleškem in nemškem. Na resnih sestankih ima Alpine Bau prevajalca, njihov vodja del na gradbišču pa obvlada nemščino in tudi delo, saj je najprej sodeloval s CPM. Na izolskem gradbišču se delavci Skanse večinoma sporazumevajo v slovaščini.
Še letos združitev z izolskimi cevmi
Desna predorska cev naj bi se s cevema iz izolske strani srečala pred iztekom leta, leva cev pa marca 2012. V Pivolu imajo le še za tri mesece izkopnih rudarskih del, saj 50 do 80 delavcev tam že od marca dela s polno paro. Za razliko od koprskega gradbišča so stroje - po odhodu CPM - ustavili le za štiri mesece.
Pa jim bo uspelo ujeti časovne okvire, ki so jih zastavili pred začetkom gradnje, češ da bo po predoru mogoče voziti spomladi 2013? Ortar se nadeja, da bodo predor dokončali poleti 2013. Opozarja pa, da mora Dars speljati še javni razpis za izbor izvajalca elektrostrojne opreme. Opremo, signalizacijo, kamere in podobno, bodo montirali štiri mesece. Predvideli so, da bodo signali iz Kopra in Izole vseskozi potovali v komandni center na Kozino.
MIRJANA CERIN
