Predraga slovenščina v Trstu
Medtem ko se v zamejskih občinah Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin-Nabrežina občinski svetniki slovenske narodnosti že od nekdaj lahko izražajo v slovenskem jeziku, je občinski svet v Trstu izjema. Raba slovenščine tam kljub določilom zaščitnega zakona ni mogoča. Še več: za tržaške opozicijske svetnike desne sredine bi bila uvedba simultanega prevajanja med sejami potrata javnega denarja.
TRST > “Problem je v tem, da so v Furlaniji-Julijski krajini, še ko jo je vodil desnosredinski guverner Renzo Tondo, zaščitni zakon za Slovence v Italiji interpretirali tako, da se v celoti izvaja zgolj na določenih območjih tržaške občine, ne pa povsod. In to interpretacijo s pridom uporabljajo vselej, ko gre za vprašanje vidne dvojezičnosti,” pojasnjuje predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič, ki v svetu zastopa barve Združene levice.
“To je izključno političen problem”
Pred dnevi je Furlanič ponovno dregnil tja, kamor po mnenju tistih, ki nasprotujejo dvojezičnosti v Trstu, seveda ne bi smel. “Nekateri mi že očitajo, da so v ozadju moji lastni politični interesi, a to ni res. Poklicali so me novinarji Primorskega dnevnika in me povprašali, kdaj bomo tudi v tržaškem občinskem svetu uvedli simultano prevajanje,” pojasnjuje. Na zadnji septembrski seji so namreč Slovenci, ki sedijo v občinskem svetu v Gorici, spregovorili v slovenščini, v italijanščino pa jih je prevajala tolmačka.
V Gorici, kjer vlada desna sredina, so uporabi slovenščine v občinskem svetu bolj naklonjeni kot v levosredinskem Trstu.
“Odgovoril sem, da upam, da bomo lahko možnost izražanja v slovenskem jeziku zapisali v nov poslovnik tržaškega občinskega sveta. Nič pa nisem rekel, na kakšen način bi zagotovili dvojezičnost. In brž je desnosredinska opozicija sprožila celo polemiko o tem, kako potratno bi bilo v občinsko dvorano vgrajevati sistem za simultano prevajanje in podobno,” ne more razumeti Furlanič.
“Če je problem v denarju - pa mislim, da ni -, se lahko odločimo, da svetniki svoj govor v slovenščini kar sami prevedejo v italijanščino,” pravi. Prepričan je, da gre v primeru dvojezičnosti “zgolj za političen in ne za finančni problem”. Občini Trst bi namreč v tem primeru lahko finančno priskočila na pomoč država, ki iz skladov zaščitnega zakona financira slovenščino v lokalnih upravah, pojasnjuje. “Zanimivo, v Kopru, denimo, sploh nimajo teh težav in na sejah ne potrebujejo slušalk: ker vsi razumejo oba jezika. Ne bom utopičen in ne bom zahteval, da italijanski svetniki v Trstu znajo slovensko. Želel pa bi, da bi se lahko tudi predstavniki slovenske manjšine izražali v svojem jeziku,” dodaja.
Romoli slovenščini bolj naklonjen kot Cosolini
A ne le svetniki opozicijske desne sredine in Severne lige; tudi župan Roberto Cosolini, ki pripada levi demokratski stranki, kot vse kaže, ni najbolj naklonjen uvedbi simultanega prevajanja v občinskem svetu. Kot je pojasnil za tržaški Il Piccolo, bi bilo bolje, če bi občina denar namesto za preureditev občinske dvorane raje namenila slovenski knjižnici.
Iztok Furlanič: “Ne bom utopičen in ne bom zahteval, da italijanski svetniki v Trstu znajo slovensko. Želel pa bi, da bi se lahko tudi predstavniki slovenske manjšine izražali v svojem jeziku.”
Furlanič presenečeno ugotavlja, da ima “desni” goriški župan Ettore Romoli več posluha do uporabe slovenščine kot “levi” Cosolini. “Še nekateri opozicijski svetniki v Trstu bolj pogumno podpirajo slovenščino kot župan Cosolini, ki se očitno boji, da bi s tem izgubil podporo volilcev na sredini,” ocenjuje Iztok Furlanič, ki vodi komisijo za oblikovanje novega poslovnika občinskega sveta, v kateri sedijo načelniki vseh svetniških skupin. Furlanič računa, da bo nov poslovnik stopil v veljavo še pred občinskimi volitvami leta 2016. V njem pa naj bi bilo zapisano tudi določilo o rabi slovenščine.
PETRA VIDRIH