Prefinjeni obrisi primitivizma

KROMBERK> Prva predstavitev donacije obsežne zbirke, ki jo je priznani likovni ustvarjalec Vladimir Makuc podaril rojstnemu Solkanu, in bogate, 280-stranske monografije, ki jo je ob tej priložnosti izdal Goriški muzej, je bila decembra. Ker je podarjena zbirka izjemno obsežna - v retrospektivni izbor je Makuc vključil 187 grafik, 82 slik, 240 risb, 28 kipov in 16 slik na porcelanu - in na gradu ni dovolj prostora, so predstavitev razdelili na tri dele.

Decembra so predstavili Makučeve grafike in kipe, v sredo zvečer pa so na ogled postavili risbe in kipe iz donacije. Večer je uvedel avtor razstave, kustos Goriškega muzeja Matjaž Brecelj, ki je obsežno gradivo evidentiral, fotografiral in z Makučevo pomočjo popisal. O razstavljenih risbah in kipih, ki obsegajo ustvarjalno obdobje od začetka šestdesetih let do danes, pa je spregovoril umetnostni zgodovinar, likovni kritik in pedagog dr. Lev Menaše, ki je že uvodoma napovedal, da bo njegova predstavitev “enostranska”. Osredotočil se je namreč na problematiko primitivizma, ki “se odraža v zgodnjem Makučevem opusu od leta 1960 naprej in ki na njegovo delo, čeprav v spremenjeni obliki, vpliva še danes.”

Dr. Menaše je najprej predstavil zgoščen pregled razvoja primitivistične umetnosti v Evropi od prvih francoskih umetnikov, ki so se okrog leta 1800 poimenovali les primitifs, preko Gaugina, ki se je med prvimi začel zanimati za umetnosti neevropskih narodov, do tokov 20. stoletja: od začetkov kubizma (z vrhuncem v Picassovih Avignonskih gospodičnah), vračanja v ibersko antiko in k afriškim maskam, do nadrealizma in art bruta.

Makučev opus se začne v petdesetih letih, ki jih zaznamuje povojni pesimizem. “Makučevi začetki niso čisto nič primitivistični, tendence k temu pa so opazne še pred študijem v Parizu leta 1960. Primitivizem je še bolj očiten v lesorezih in zgodnjih grafikah in je verjetno povezan s srečanjem z Lojzetom Spacalom. Po Parizu se takšni poudarki v Makučevem opusu še izostrijo,” je pojasnil.

Takšna dela so tudi razstavljene risbe, ki pa so prepoznavno Makučeve. “Kar jih zaznamuje, je njegov izjemno oster in značilen humor, ki je prisoten na vseh njegovih stvaritvah, od risb, slik, grafik do kipov,” je dodal Menaše, ki je opozoril na zapostavljeno skupino njegovih del - karikature, ki jih je pred dvema desetletjema objavljal v Delu. Originali so se, žal, izgubili. “Ta vidik, satirični humor, je v Makučevih karikaturah znova prišel v ospredje. Karikature, ki so kratek čas slovensko karikaturo dvignile na vrhunski nivo, pa niso zadnje obdobje Makučeve risbe. Danes je primitivizem obogaten z drugimi plastmi, a igra vlogo tudi v njegovih najnovejših delih,” je sklenil.

Razstava bo na ogled do poletja, v drugi polovici junija pa bodo razstavili še tretji del donacije - Makučeve slike.

MM

Tudi na risbah prevladujejo tipični motivi iz Makučevega opusa: ptice, voli ... Mitja Marussig

Makuc je ob odprtju razstave podpisoval tudi monografijo, ki jo je ob donaciji izdal Goriški muzej Mitja Marussig