Premier Cerar podpisal pariški podnebni sporazum

NEW YORK > Sporazum bo na svetovni dan Zemlje predvidoma podpisalo 171 držav, kar bo podrlo rekord iz leta 1982, ko je 119 držav isti dan podpisalo Konvencijo ZN o pravu morja. Natančnejša statistika bo znana okoli polnoči po srednjeevropskem času, ko se bo slovesnost sklenila.

Pred podpisovanjem je na sedežu ZN potekala slovesnost, na kateri so prisotne nagovorili vodilni uradniki ZN, ameriški državni sekretar John Kerry pa tudi filmski igralec Leonardo DiCaprio. Voditelji so si po podpisu vzeli čas za nacionalne izjave o tem, kako bodo uresničevali določila pariškega sporazuma, popoldne pa poteka še visoki dogodek, prav tako posvečen implementaciji.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je ob dnevu Zemlje sporočil, da tako množičen podpis naenkrat pošilja jasno sporočilo solidarnosti in odločnosti. “Vodstvo z vrha je ključno, vendar pa ima vsak posameznik svojo vlogo. Sami odločamo o energetski učinkovitosti, zapravljanju hrane, zmanjšanju ogljikovih izpustov, povečanju trajnostnih vlaganj. Majhna dejanja, pomnožena z milijardami, bodo prinesla dramatične spremembe,” je sporočil Ban.

Vreme in podnebje sta po besedah posebnega predstavnika ZN za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč Roberta Glasserja za 90 odstotki vseh največjih naravnih nesreč po svetu. Suše, poplave, neurja, vročinski valovi spodkopavajo razvoj in boj proti revščini. Podnebje in razvoj sta med seboj povezana, zato so svetovni voditelji v četrtek opravili dialog na visoki ravni o uresničevanju razvojne agende 2030 sprejete ali septembra.

Pariški sporazum bo začel veljati 30 dni po tem, ko ga bo ratificiralo ali k njemu pristopilo najmanj 55 držav, ki zaležejo za najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov. Že danes je najmanj 13 manjših držav hkrati s podpisom predalo tudi listine o ratifikaciji.

Dogovor, ki ga je v Parizu doseglo 195 držav in EU, je prvi, ki je združil tako razvite države kot tiste v razvoju. V skladu s sporazumom si bodo prizadevale, da bi dvig povprečne globalne temperature do konca stoletja omejile na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo. Prizadevanja naj bi šla v smeri še bolj ambicioznih 1,5 stopinje, s čimer naj bi se svet po ocenah strokovnjakov izognil najbolj katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb.

Države morajo podati svoje cilje, ki niso pravno zavezujoči, od sporazuma pa je mogoče tudi odstopiti, vendar ne v prvih treh letih od začetka veljave in ne pred iztekom leta dni odpovednega roka.

STA