Prenakazilo denarja je lahko tudi kaznivo dejanje, opozarjajo na policiji
V Sloveniji v zadnjem obdobju narašča število posameznikov, ki nasedajo ponudbam iz tujine za prenakazila denarja prek transakcijskih računov. Policija opozarja, da lahko s tem postanejo udeleženci pri pranju denarja, ki je kaznivo dejanje.
LJUBLJANA> Takšnega posameznika imajo kriminalci za “denarno mulo” oziroma prenašalca denarja, saj na svoj bančni račun prejme in nato z njega prenakaže denar, ki je bil pred tem pridobljen s kaznivimi dejanji, pojasnjujejo na policiji.
Najpogosteje gre za nezakonito pridobljen denar oziroma denar, pridobljen s tatvino z drugega bančnega računa, z goljufijo, davčnimi zatajitvami ali trgovanjem z nezakonitimi dobrinami, pri čemer prenašalcu denarja kriminalni izvor sredstev ni nujno znan.
Policijski izsledki kažejo, da kriminalne združbe iščejo prenašalce denarja prek internetnih strani, namenjenih iskalcem zaposlitev, v spletnih klepetalnicah ali z elektronskimi sporočili.
Zainteresiranim ponujajo dobro plačano delo, običajno na domu, za katero ne zahtevajo posebnih znanj. Lahko se npr. predstavijo kot turistična agencija, ki išče sodelavce, ali kot mednarodna finančna družba, ki najema finančne agente.
Na prvi pogled je takšna ponudba videti povsem verodostojna in ugodna. Zainteresirani mora zgolj poslati svoj življenjepis z osebnimi podatki. V potrditev verodostojnosti ga “delodajalec” običajno napoti na svojo spletno stran, ki daje videz, da gre za zakonito delujoče podjetje, ali mu pošlje lažno pogodbo o zaposlitvi. Nato ga zaprosi za podatke o bančnem računu, na katerega mu kmalu nakaže denarni znesek, ki dejansko izvira iz kaznivih dejanj, a ga predstavi kot sredstva strank podjetja.
Prejeti denar mora nato zainteresirani elektronsko posredovati v tujino - običajno prek plačilnih sistemov Western Union ali MoneyGram v Rusijo ali Ukrajino. V zameno mu je obljubljen relativno visok mesečni znesek ali od pet do deset odstotkov nakazanega denarja.
Policija zato državljanom svetuje, naj bodo previdni pri ponudbah dela, ki obljubljajo dobro plačilo brez posebnih znanj ali delovnih izkušenj, še posebej če gre za podjetja ali posameznike, ki delujejo v tujini. Od ponudnikov dela naj zahtevajo kontaktne podatke, zlasti naslov in telefonsko številko, in preverijo razpoložljive podatke o podjetju. “Nikoli ne razkrivajte številke bančnega računa ali svojih osebnih podatkov, če niste zares prepričani, da gre za zakonito ponudbo za delo,” poudarjajo na policiji.
Vse, ki sumijo, da so žrtev opisane prevare, pozivajo, naj o tem čim prej obvestijo najbližjo policijsko enoto, takoj ustavijo vsa nadaljnja izplačila, poskusijo pridobiti čim več podatkov o ponudniku dela ter shranijo vse oblike komuniciranja in vsebine pogovorov. STA