Preudarni Španci : razigrani Nizozemci
Finalni dvoboj 19. svetovnega prvenstva bo drugič zapored povsem evropsko obarvan. Pred štirimi leti so Italijani ugnali Francoze, tokrat se za prvi naslov borita Španija in Nizozemska.
Tekmovanje je pokazalo, da sta Evropa in Latinska Amerika še vedno vsaj poldrugi korak pred ostalimi celinami. Tudi zato ni presenečenje, da se bosta za pokal spopadli Španija in Nizozemska, državi s prepoznavnima nogometnima šolama in z dolgima nogometnima tradicijama, ki jima manjka le še svetovni naslov. Prav zato bo tekma v Johannesburgu zgodovinska priložnost, da se državi vpišeta med nesmrtne.
Španci imajo v svoji vitrini evropska naslova iz let 1964 in 2008. Zadnjega so osvojili z igro, ki je danes še bolj prepoznavna. Če bi Španiji uspel veliki met, bi bila po Nemčiji (1972, 1974) in Franciji (1998, 2000) šele tretja ekipa s hkratnim svetovnim in evropskim naslovom. Nizozemci so edino veliko lovoriko osvojili leta 1988, ko so bili najboljši na stari celini. Tedaj je generacija z Van Bastnom, Gullitom in Rijkaardom edinkrat uspela stopiti na najvišjo stopničko. Njihovi predniki s Cruyffom in Neeskensom na čelu so namreč v letu 1974 in 1978 dvakrat zaigrali v finalih SP in obakrat izgubili. Zdajšnja generacija ima tretjo priložnost.
Finale za tretje mesto bodo igrali nocoj ob 20.30 med popolnim moštvom Urugvaja, o čigar motivu ni dvoma, in Nemčijo. Vprašanje pa je, koliko motiva je ostalo Nemcem, ki bodo prisiljeni igrati v močno oslabljeni postavi. Selektor Joachim Löw, Philipp Lahm in Lukas Podolski so zboleli za gripo, Miroslava Kloseja pa muči hrbet.
Nizozemska
Nizozemci so doslej dobili vseh šest tekem. V začetku je sicer njihova igra še nihala, občuten preskok pa so naredili v izločilnih bojih. Van Bommel je garant čvrstosti v defenzivnem delu zvezne vrste, Sneijder pa z globinskimi podajami oskrbuje oba bočna napadalca Kuyta na levi in Robbna na desni strani. Njihova igra je na trenutke zelo živahna, spustijo se v odprt boj, kar pa je včasih tudi voda na tekmečev mlin. Taktiziranje ni ravno vrlina oranžnih, čeprav bodo morali v finalni tekmi temu posvetiti še posebno pozornost. Dosegli so kar 12 zadetkov, prejeli pa pet. Kljub izjemnim rezultatom je javnost še kritična do igre varovancev selektorja Berta van Marwijka, ki odgovarja: “Po prvih treh zmagah so vsi mislili, da smo svoje opravili, saj je Nizozemska doslej vedno izgubljala v ključnih dvobojih. Toda proti Brazilcem smo bili izjemni, takšna motivacija pa bo pri igralcih tudi v finalu. To ekipo smo gradili dve leti, tako da je vzdušje izjemno.”
Španija
Španska igra je precej drugačna. Po uvodnem porazu s Švico je furija nanizala pet zaporednih zmag, a je z več kot enim zadetkom razlike premagala le Honduras. Dosegli so sedem (pet Villa), prejeli pa dva zadetka. Igra je prilagojena najboljši zvezni vrsti na svetu, vse žoge za zaključne strele pa gredo prek izvrstnega napadalca Davida Ville. Njihova kompaktna igra ne pušča veliko prostora, doslej so prejeli zgolj dva zadetka. “Samo ena slaba tekma, en slab trenutek in lahko postaneš poraženec. Že veliko ekip se je opeklo, zato moramo tudi pred finalom ostati zbrani,” pravi Xabi Alonso, defenzivni zvezni igralec, ki je iz postave izrinil Davida Silvo, ni pa deležen takšne pozornosti kot Xavi ali Andres Inesta. Tehtnico lahko na stran Ibercev nagne tudi večja izkušenost selektorja Vicenteja del Bosqueja, ki je Nemcem s hitronogim Pedrom pripravil past.
Obeta se nam previden taktični boj med zmožnostjo razvoja nizozemske poletne igre proti trdi španski obrambi. PETER MARAŽ
