Preživel je vse, ki so ga hoteli vreči z oblasti
Fidel Castro, vodja kubanske revolucije leta 1959, je po letih bolehanja umrl v petek zvečer v starosti 90 let. Kubo je po revoluciji iztrgal iz vplivnega območja ZDA in jo naredil za sovjetsko postojanko v Karibih. Sredi sedemdesetih let je z Josipom Brozom Titom obiskal tudi Koper.
HAVANA > Fidel Castro je bil za en del javnosti vzor neomajnega upora proti kapitalizmu in prevladi močnejših držav, še posebej ZDA, za drugi del pa tiran, ki ni dopuščal opozicije na domačih tleh.
Kubanske oblasti so takoj po tem, ko je na državni televiziji novico razglasil njegov brat, kubanski predsednik Raul Castro, razglasile devetdnevno žalovanje, pogrebna slovesnost pa bo 4. decembra v drugem največjem kubanskem mestu Santiago de Cuba. Žaro s pepelom pokojnika bodo pokopali na pokopališču Santa Ifigenia.
Vzroka smrti niso sporočili, po neuradnih navedbah pa je že vrsto let bolehal zaradi težav na črevesju. Nazadnje se je v javnosti pojavil 13. avgusta ob praznovanju svojega 90. rojstnega dne.
Fidel Castro se je po uradnih podatkih rodil 13. avgusta 1926 v mestu Biran na vzhodu Kube. Študiral je pravo v Havani in odprl odvetniško pisarno, leta 1956 pa je s Che Guevaro in drugimi somišljeniki začel gverilsko vojno proti vladi generala Fulgencia Batiste. Leta 1959 je po revoluciji prisegel kot predsednik kubanske vlade in v državi uvedel komunistični režim. Z ZDA, ki so bile do revolucije močan kubanski partner, so bili odnosi pretrgani čez noč.
Predsednik John F. Kennedy je v želji umakniti komuniste z domačega praga najprej izpeljal neuspešno invazijo na Prašičji zaliv, potem pa še pomorsko blokado otoka, ki je sledila sovjetski namestitvi jedrskega orožja na njem, vendar je Castro uspel otok ubraniti in na njem vpeljati svojo verzijo socializma.
Ta je nekako živel do razpada glavne mednarodne zaveznice Sovjetske zveze v začetku devetdesetih, kasneje se je Kuba morala počasi začeti odpirati, da bi v državo privabila tuj denar. V zadnjih letih je bilo potovanje zahodnih turistov na Kubo povsem sproščeno, turizem pa ena glavnih turističnih panog. Uradno so bili diplomatski odnosi z ZDA zamrznjeni do decembra 2014, ko je ameriški predsednik Barack Obama zRaulom Castrom stopil na pot normalizacije odnosov med državama. Po Fidelovi smrti je Obama zagotovil prijateljstvo Kubancem. “Zgodovina bo ocenila ogromen vpliv te edinstvene osebnosti na ljudi in svet okrog njega,” je zapisal. Kubancem je zagotovil, da bodo še naprej imeli prijatelja in partnerja v ZDA.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je na drugi strani ocenil, da svet obeležuje smrt surovega diktatorja, ki je skoraj šest desetletij zatiral lastno ljudstvo. “Čeprav se tragedije, smrti in bolečine, ki jih je povzročil Castro, ne morejo izbrisati, bo naša administracija storila vse, kar lahko, da bodo Kubanci lahko začeli pot do blaginje in svobode,” je še sporočil Trump.
Fidel Castro je bil sicer levičarskim politikom velikokrat navdih, še posebej v Latinski Ameriki in Afriki, a jih je velikokrat zaradi trde roke doma spravljal tudi v zadrego. Po njegovi smrti po oceni poznavalcev velikih političnih sprememb na Kubi ni pričakovati.
Pred leti ga je kot veleposlanik v Španiji, ki je pokrival tudi del Latinske Amerike, spoznal današnji direktor piranskega Pomorskega muzeja Franco Juri. “Osebno sem ga spoznal leta 1999, a ne na Kubi, temveč v Venezueli, v Caracasu. Klepetala sva predvsem o jugoslovanski košarki. Presenetljivo dobro jo je poznal,” je Juri zapisal na svojem facebook profilu.
ANTIŠA KORLJAN, STA