Pri uživanju več zdravil nastanejo škodljivi medsebojni učinki

MEDSEBOJNI UČINKI ZDRAVIL> Neželene učinke lahko sprožijo še pomožna in zdravila iz proste prodaje. Včasih se neželeni učinki pojavijo kljub previdnosti. Ta je nujna, saj so posledice lahko resne, včasih celo usodne.

Na neželene medsebojne učinke zdravil pogosto opozarja Lekarniška zbornica v sklopu Tednov zdravja. Farmacevti tudi sproti, ob izdajanju zdravil, bolnike in kupce opozarjajo na možne stranske učinke. Ti so ob uživanju več zdravil hkrati lahko nevarni, še zlasti, ko gre za jemanje na lastno pest. V najhujšem primeru lahko povzročijo zaplete pri delovanju organov, sprožijo lahko nove in neželene bolezni, okvare organov, celo zastrupitev.

Zdravijo, a tudi škodijo

V sklopu promocije varne in pravilne uporabe zdravil na to opozarja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki si prizadeva okrepiti ozaveščanje ljudi o uživanju zdravil, spoštovanju predpisanih količin in na previdnost pri poseganju po zdravilih vseh vrst.

Zlasti prebivalci, starejši od 65 let, uživajo več vrst zdravil, saj bolehajo za eno ali več kroničnih bolezni. Zato morajo jemati več zdravil hkrati. Ob tem se pogosto pojavljajo neželeni medsebojni učinki zdravil.

Prav tu prežijo nevarnosti. Po znanih podatkih se v EU vsako leto zdravi v bolnišnicah osem do dvanajst odstotkov obolelih zato, ker se pojavijo neželenih učinki zdravil. Kar 100.800 do 197.000 Evropejcev zaradi tega vsako leto umre v bolnišnicah. Podatek je grozljiv, ne zajema pa še tistih, ki zaradi tega umrejo doma.

Vrsta težav

Neželeni medsebojni učinki zdravil in zapleti so po oceni strokovnjakov posledica premalo preudarnega predpisovanja in izdajanja zdravil. Veliko napak korenini v podobnem videzu in imenu zdravil.

Za to so krivi vsi, od zdravnikov do bolnikov. Nekateri zdravniki in farmacevti so pri predpisovanju in izdajanju zdravil premalo pozorni in bolnika ne opozorijo na možne nevarnosti. Bolniki zdravniku in farmacevtu ne navedejo vseh podatkov o zdravilih, ki jih že uživajo. Doma ne preberejo priloženih navodil, ali pa jih ne spoštujejo. Svoje prispeva še farmacevtska industrija, ki izdeluje zdravila podobnega videza, s podobno embalažo in podobnimi imeni. Vse to ljudi bega, zlasti starejše.

Zaskrbljujoči podatki

Klinično pomembne interakcije med zdravili se pojavijo kar pri sedmih odstotkih bolnikov, ki morajo uživati od šest do deset zdravil na dan. “Če jemlje bolniki 16 do 20 zdravil na dan, se klinično pomembne interakcije pojavijo že pri 40 odstotkih bolnikov,” navaja Damjan Kos iz ZZZS.

Kaj vpliva na pojav neželenih učinkov pri zdravljenju z več zdravili hkrati? Najpogosteje gre za napačno izbiro zdravila, premajhen ali/in prevelik odmerek, pojav enega od možnih neželenih učinkov, ki dodatno slabša zdravstveno stanje bolnika, za jemanje zdravila na lastno pest, nespoštovanje navodil in za samovoljno zvečanje ali zmanjšanje odmerka.

Interakcije med zdravili

Interakcije terjajo takojšnje ukrepanje, saj gre za kombinacijo učinkov v organizmu bolnika, najpogosteje za spremenjen učinek zdravila.

Interakcije so najpogostejše pri zdravilih za zdravljenje bolezni srca in ožilja, pri tistih, ki delujejo na živčevje, tistih za zdravljenje bolezni prebavil in presnove ter pri zdravilih za zdravljenje bolezni krvi in krvotvornih organov.

Pri bolnikih, ki uživajo osem ali več zdravil hkrati, obstaja velika verjetnost za nastanek potencialnih interakcij. Podatki potrjujejo, da narašča število interakcij med zdravili glede na število predpisanih zdravil. To še zlasti velja za tako imenovane interakcije tipa D, ki so tudi nevarnejše. Zato je v takšnem primeru treba zamenjati oziroma spremeniti terapijo.

Analiza predpisovanja zdravil glede na starost dokazuje, da je lani v trimesečnem opazovanem obdobju 23.693 prebivalcev Slovenije, starih 65 let in več, prejemalo deset ali več različnih zdravil. V primerjavi z letom 2004 je bilo teh ljudi kar 81 odstotkov več.

Gre za ostarele, ki so pogosto zmedeni, pri njih so pogostejši padci in zlomi, pogosteje so hospitalizirani, manj sodelujejo, sposobnosti so opešane, imajo težave s požiranjem, slabše razumejo navodila, manj so motivirani, bolj depresivni, bolj pozabljajo. Zato naj bi zdravila uživali pod nadzorom.

Neželeni učinki zdravil se po lanski raziskavi v ljubljanskem kliničnem centru pojavljajo pri slabih štirih odstotkih bolnikov, ki so se zdravili v njihovih internističnih ambulantah.

Pestili so jih upočasnjen srčni utrip, znižan krvni tlak, padali so v nezavest, pojavile so se krvavitve v prebavilih. Med najpogostejšimi zdravili, ki so botrovali neželenim učinkom in te bolnike privedli v te ambulante, so zaviralci beta adrenergičnih receptorjev, zaviralci kalcijevih kanalčkov, digoksin, amiodaron, sartani, zaviralci angiotenzinske konvertaze, diuretiki, acetilsalicilna kislina, klopidrogel, varfarin, nesteroidni antirevmatiki, benzodiazepini, lokalni anestetiki, antibiotiki in peroralni antidiabetiki.

V večini primerov so jim zdravniki takšna zdravila ukinili in jih nadomestili z drugimi, sledita znižanje odmerka in predpisovanje dodatnega zdravila, ki blaži neželeni učinek prvega.

Tudi, ko bolnik kupi zdravilo v lekarni po lastni presoji, se mora o učinkih in delovanju posvetovati s farmacevtom in tudi z osebnim zdravnikom. Opiše naj tudi vse težave, ki jih opaža ob uživanju vseh zdravil.

JASNA ARKO