Prihodnost novinarstva med trgom in kvaliteto

LJUBLJANA> Na okrogli mizi, ki jo je vodil predsednik DNS Matija Stepišnik, sicer urednik na časniku Večer, so razpravljali o novih izzivih novinarstva v Sloveniji in prilagajanju tako novim tehnologijam kot spremenjenim navadam odjemalcev novic.

Spreminjajo se tehnologija, produkcija novic, kanali za posredovanje novic in tudi same vsebine, je opozorila urednica informativnega programa na RTV Slovenija Ilinka Todorovski. V poplavi velikega števila “surovih” novic je “resno”, kakovostno novinarstvo tisto, ki osmisli te novice.

Drago poglobljeno novinarstvo

Tako poglobljeno novinarstvo je sicer za medijsko hišo lahko zelo drago, je opozorila Anuška Delić z Dela. Temu je pritrdil tudi odgovorni urednik nove Planet TV Rajko Gerič, ki je poudaril, da resnega novinarskega projekta ni mogoče izpeljati brez resnega strateškega partnerja, ki zagotavlja dolgoročno finančno konstrukcijo. “Novinarji morajo imeti zaledje kapitala,” je pristavil multimedijski strokovnjak Vuk Čosić.

Odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar je pri tem dodala, da ima njihov medij “kapital” tudi v čustveni navezanosti bralcev zaradi njihove bližine. “A brez kakovostnih in aktualnih vsebin je tudi ta kapital zelo krhek,” je dejala.

Med kakovostjo in populizmom

Urednica informativnega programa POP TV Špela Šipek je opisala, da se z vodstvom vseskozi pogajajo, kako zagotavljati čim večjo kakovost vsebin. Sama se pri tem zavzema za ustrezno razmerje “med kakovostjo in populizmom”, je pojasnila.

Veliko je bilo govora, ali so tiskani časopisi že preteklost in kakšna je prihodnost medijev na internetu in mobilnih napravah. Urednik spletnega portala Dnevnika Aleš Gaube, bivši zunanjepolitični komentator tega časopisa, je pri tem dejal, da bi morali spletni novinarji prevzeti prvine časopisnih novinarjev, hkrati pa tudi obratno - časopisni prevzeti prvine ustvarjalcev spletnih vsebin, kjer je hitrost objave zelo pomembna.

Čosić je pri tem še opozoril, da je novinar res “prinašalec smisla”, a da se morajo mediji zavedati, da nimajo več “gledalcev, bralcev ali poslušalcev”, ampak aktivne odjemalce novic, ki s pomočjo družbenih omrežij že vse bolj sooblikujejo novice in vsebine.

Za vse so sami

Za nagovarjanje in uporabo vseh mogočih kanalov se zato od novinarjev zahteva vse večja sposobnost “večopravilnosti”, od tvitanja, pisanja vsebine, snemanja, montiranja in produkcije. To pa vpliva na čas, ki bi ga novinar lahko porabil za poglabljanje, je opozorila Todorovska. Toda medijski lastniki niso lastniki medijev zato, ker bi bili dobrosrčni, ampak ker pričakujejo neke dohodke in dobičke, je dodala.

In medijske hiše bodo morale resno premisliti, kako se prestrukturirati, da se bo eno novico lahko kanaliziralo na različne načine, je dodala Šipkova. Tu pa je potrebna podpora posameznemu novinarju, ki ne more vsega sam, je dejala.

Sama kakovost sicer še ni zagotovilo, da bo nek medij preživel; doseči mora odjemalce, je opozoril Gerič. A Todorovska in Šipkova sta na tej točki izpostavili, da si mora medij prizadevati predvsem za verodostojnost. “'Zmagal' bo tisti, ki bo iskan in ki bo verodostojen,” je dejala Todorovska.

STA