Priljubljeni hrvaški pevci tarča finančne inšpekcije
Inšpektorji hrvaškega finančnega ministrstva preverjajo več tisoč državljanov, za katere sumijo, da je vrednost njihovih nepremičnin v nesorazmerju z njihovimi prihodki. Poleg zdravnikov, odvetnikov in obrtnikov so tarča inšpektorjev tudi znane osebe, kot so pevci Zlatan Stipišić Gibonni, Neno Belan, Jelena Rozga in Maja Šuput.
ZAGREB> Naštete osebe, med katerimi je tudi proustaški pevec Marko Perković Thompson, so minuli teden povabili na davčno upravo, da bi pojasnili, zakaj je njihovo premoženje, ki so ga pridobili od leta 2008, bistveno večje od prihodkov, ki so jih prijavili v zadnjih štirih letih, je poročal danes reški časnik Novi list. Časnik dodaja, da premoženje, ki je bilo pridobljeno pred letom 2008, inšpektorjev ne zanima zaradi zastaranja morebitnih finančnih prekrškov.
Thompsona so omenili na sojenju za korupcijo v primeru Fimi-media in sicer, da je prejel 500.000 evrov iz črnih skladov HDZ, da ne bi pel v predvolilnih kampanjah desničarskih političnih strank, ki so bile konkurenčne HDZ. Umazani denar od HDZ naj bi prijeli tudi Mišo Kovač in Nina Badrić, ki sta pela na predvolilnih shodih HDZ.
Nekatere izmed omenjenih osebe so pojasnile, da so jim pri nakupu vrednih nepremičnin finančno pomagali starši ali prijatelji, bodo pa morale natančno potrditi vse finančne vire za nepremičnine, ki jim imajo v svoji lasti, navaja še časnik. To velja za vse primere, ko je bilo premoženje za najmanj 25 odstotkov večje, kot so bili prijavljeni prihodki.
Pod drobnogledom hrvaških davčnih inšpektorjev je več kot 3000 oseb, ki so prijavili skromne prihodke, hkrati pa postali lastniki vrednih hiš in stanovanj, dragih avtomobilov in plovil ali večmilijonskih deležev v posameznih podjetjih. Med njimi je tudi partnerka splitskega župana Željka Keruma, Fani Horvat, dodaja Novi list.
Časnik ob tem piše, da je podobno finančno akcijo sprožila tudi prejšnja hrvaška vlada, ki je ugotovila, da je bilo pri določenem številu državljanov za 95 milijonov kun (12,6 milijonov evrov) več premoženja, kot so bili njihovi prihodki, v državni proračun pa jim je uspelo zbrati komaj nekaj deset tisoč evrov od dodatnih davkov in kazni.
Nova vlada opozarja, da so kazni za tiste, ki se izogibajo plačevanju davkov, od šest mesecev do deset let zapora, odvisno od zneska, ki ga niso prijavili davčni upravi.
STA