Primer Thaler ostal brez epiloga

LJUBLJANA> Potem ko je britanski tednik nekdanjega evropskega poslanca Zorana Thalerja marca lani obtožil, da naj bi sprejel denar za vplivanje na osnutke evropske zakonodaje, je Olaf proti Thalerju zaradi suma korupcije sprožil preiskavo. Minuli petek je urad sporočil, da ni našel dokazov o nepravilnosti in da so preiskavo sklenili 22. decembra lani.

Od slovenskih institucij ni bilo glasu

Olaf je ob tem sporočil, da bo poročilo z ugotovitvami preiskave poslal tudi slovenskim preiskovalnim organom, ki se prav tako ukvarjajo s primerom Thaler. Thalerjev odvetnik Boštjan Penko je pred dnevi povedal, da je Thaler ob izbruhu afere opravil pogovor s protikorupcijsko komisijo ter nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) izrazil pripravljenost za polno sodelovanje in dal na voljo vse dokaze, vendar od takrat z njihove strani ni bilo nobenega glasu.

Komisija za preprečevanje korupcije pa je v današnjem sporočilu za javnost spomnila, da je dan po tem, ko so posnetki srečanj med novinarji in takratnim evropskim poslancem prišli v javnost, z Zoranom Thalerjem opravila razgovor ter dobila nekatere dodatne informacije in dokazila, nato pa primer še isti dan odstopila v nadaljnji postopek državnemu tožilstvu in NPU.

Najslabši mogoč zaključek - ni vsebinskega epiloga

“Prepričani smo, enako kot smo bili tudi takrat, da so v ravnanju Zorana Thalerja dani utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivih dejanj s področja korupcije po slovenski zakonodaji. Komisija se je takrat in se tudi danes zaveda, da zaradi okoliščin primera obstaja nekaj pravnih vprašanj, ki otežujejo pregon v tem primeru. Odgovor na ta vprašanja bo moralo dati sodišče. Da bo to lahko storilo, pa mora državno tožilstvo podati predlog za uvedbo preiskave ali obtožni akt. Tisto, kar je zaskrbljujoče, je to, da primer še ni prišel niti do prve faze meritornega sodnega odločanja in da še kar 'visi v zraku' - brez takšnega ali drugačnega epiloga,” je zapisala komisija.

Komisija je ob tem tudi poudarila, da je ne glede na končni izid kazenskih postopkov, v konkretnem primeru treba upoštevati tudi vrednostni in etični kompas, ki ga morajo imeti vsi, ki zasedajo najvišje javne funkcije.

“Z vidika etične dopustnosti ravnanja evropskega poslanca je bilo ravnanje vseh vpletenih poslancev neprimerno. To je neposredno priznal tudi Evropski parlament, ki je takoj po aferi spremenil in zaostril pravila glede lobističnih stikov evropskih poslancev in skoraj enoglasno obsodil ravnanje, ki smo mu bili vsi priča. To ravnanje evropskih poslancev se je zgodilo ter bo vedno veljalo za neprimerno in nedopustno tudi, če kazenskopravnega epiloga ne bo.”

STA