Primeri dobre arhitekture

Svet
, posodobljeno:

Tretji zapovrstni projekt Odprte hiše Slovenije je minuli konec tedna javnosti na ogled postavil več kot 120 arhitekturnih primerov dobre prakse pri nas. To so bile predvsem novejše gradnje ali obnove, ponekod pa tudi mojstrovine že preminulih arhitektov. Na Primorskem je vrata odprlo 15 objektov.

Poslovna hiša Istrabenz Gorenje z notranjim dvoriščem, kjer  dneve preživljajo malčki, varovanci tamkajšnjega vrtca
Poslovna hiša Istrabenz Gorenje z notranjim dvoriščem, kjer dneve preživljajo malčki, varovanci tamkajšnjega vrtca Ana Cukijati

PRIMORSKA> Projekt, ki se je sočasno odvijal tudi v New Yorku, Dublinu, Lizboni in Brisbaneu, je širši javnosti ponujal brezplačne oglede arhitekturnih dosežkov in prostorskih ureditev. “Hiše odpiramo zato, da preizkusimo zanimive rešitve z vsemi svojimi čuti ter slišimo zgodbe lastnikov, uporabnikov, arhitektov in ostalih, kako so skupaj ustvarjali zanimive zgodbe,” je zapisala Ana Struna Bregar, direktorica projekta.

Letos so v Londonu praznovali 20-letnico od “rojstva” ideje odprtih hiš, danes pa v mreži Open House Worldwide deluje že 17 mest po vsem svetu, pri čemer je tudi Slovenija del največjega svetovnega arhitekturnega festivala. Osrednji partner je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Pobuda Odprte hiše Slovenije je nepridobitni projekt, v katerem je strokovno sodelovalo prek 150 arhitektov in lastnikov, pri organizaciji pa je bilo nepogrešljivih več kot 50 prostovoljcev in drugih sodelavcev.

Na Primorskem je bilo na ogled 15 objektov, od Pirana, Kopra in Trsta preko Krasa do Goriških brd in Ajdovščine. Največ zanimanja je bilo za stomatološko ordinacijo Stamboldžioski ter poslovno stavbo Istrabenza Gorenja v Novi Gorici, za sprehod po Fabianijevi zapuščini v Štanjelu in Kobdilju, za prenovo Mestne galerije Piran ter za ogled Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Oglede so vodili posamezniki iz ekipe arhitektov in oblikovalcev določene stavbe, pri čemer so poudarili zasnove glede na lego in podnebje, prostorsko ureditev ter namembnost, povedali si več o poteku gradnje, morebitnih zapletih in rešitvah.

Koordinatorki ogledov v Goriški in Obalno-kraški regiji sta bili prostovoljki Katarina Srnovršnik s Škofij in Marinka Krmac iz Portoroža, absolventki Fakultete za arhitekturo v Trstu.

ANA CUKIJATI

Še vedno aktualna arhitektura Eda Mihevca iz povojnega obdobja zaznamuje Slovensko stalno gledališče v Trstu
Še vedno aktualna arhitektura Eda Mihevca iz povojnega obdobja zaznamuje Slovensko stalno gledališče v Trstu
Verjetno najsodobnejšo stomatološko ambulanto pri nas najdemo na Rafutu, ki jo vedno z zanimanjem opazujejo mimoidoči
Verjetno najsodobnejšo stomatološko ambulanto pri nas najdemo na Rafutu, ki jo vedno z zanimanjem opazujejo mimoidoči