Primorska: na črnem seznamu je vsaj osem delodajalcev
V evidencah obeh primorskih služb republiškega Zavoda za zaposlovanje je vsaj osem delodajalcev, ki so kršili delovnopravno zakonodajo. Primera še dodatnih dveh podjetij morajo še proučiti.
LJUBLJANA> Zavod za zaposlovanje mora posredovati seznam o pravnomočno končanih postopkih o prekrških zoper delodajalce, ki so kršili delovnopravno zakonodajo, je odločila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. S tem je ugodila pritožbi novinarke Dela zoper odločitev zavoda za zaposlovanje, ki je možnost zavrnilo. Iz zavoda za zaposlovanje so sporočili, da bodo seznam kršiteljev na podlagi zakon o tujcih objavili v prihodnjih dneh.
Na Primorskem je delodajalcev z negativnimi referencami vsaj osem, po dodatnem preverjanju pa bo jasno, ali se jim bosta pridružili še dve podjetji. V evidenci, ki so jo v novogoriški službi zavoda začeli voditi s 1. julijem, so za zdaj tri podjetja z negativnimi referencami. “Dve podjetji še preverjamo, pri enem pa je kršitev potrdil tudi inšpektorat za delo. V vseh treh primerih gre za neizplačilo plač,” je pojasnila direktorica novogoriškega zavoda za zaposlovanje Lučila Hvala.
Seznam koprskega zavoda je daljši. “V zadnjem letu imamo v naši evidenci sedem delodajalcev z negativnimi referencami. Med kršitvami so neizplačane plače in neplačani prispevki, druge s področja delovnopravne zakonodaje,” je povedala Duša Grižon, pomočnica direktorice koprskega zavoda za zaposlovanje.
Informacijska pooblaščenka, ki je zavodu naložila, da mora posredovati seznam o pravnomočno končanih postopkih o prekrških, je sicer ugotovila, da ima zavod trenutno na voljo le okrnjene podatke. Na podlagi zakona o urejanju trga dela in zakona zaposlovanju in delu tujcev namreč še ne vodi podatkov o kršitvah delodajalcev na področju davčne zakonodaje, izplačanih plačah ter poravnanih obveznih prispevkih za socialno varnost, ker še ni zagotovljene elektronske izmenjave podatkov med njim in davčno upravo.
Informacijska pooblaščenka je hkrati zavrnila stališče zavoda, da gre pri zahtevanih podatkih za izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Presodila je tudi, da pravica vedeti prevlada nad interesom delodajalcev, da se dostop do teh podatkov omeji. “Ne samo organ, v zvezi z izvajanjem svojih nalog, tudi javnost in predvsem potencialni iskalci dela imajo pravico vedeti, ali je delodajalec, pri katerem se nameravajo zaposliti, kršil delovnopravno zakonodajo,”meni Pirc Musarjeva.
SR
