Primorski dnevnik: “Ne zmoremo več”

Svet
, posodobljeno:

Novinarji Primorskega dnevnika so zaradi hude finančne stiske, v kateri se je znašel časnik, predsednikoma Italije in Slovenije, Giorgiu Napolitanu in Borutu Pahorju, poslali odprto pismo, v katerem so ju pozvali, naj storita vse, da bo dnevnik obstal.

Dušan Udovič
Dušan Udovič

TRST> Primorskemu dnevniku, ki je edini dnevnik Slovencev v Italiji, grozi, da bo po skoraj 70 letih - prva številka je izšla v Trstu 13. maja 1945 - zaradi hude finančne krize prenehal izhajati. “Država nam dolguje že skoraj pet milijonov evrov,” je obupan odgovorni urednik časnika Dušan Udovič.

Primorski dnevnik je v zadnjih treh letih število zaposlenih zmanjšal s 35 na 25. Trenutno časopis v Trstu in Gorici ustvarja vsega 16 novinarjev, kar je - tako Udovič - občutno premalo za kakovosten izdelek. “Na srečo nas naši bralci podpirajo in ostajajo zvesti časopisu,” pravi.

Delovanje časnika so dodobra zamajali že rezi in velike zamude pri izplačevanju prispevkov, ki jih Italija namenja časopisom v sklopu državnega zakona o založništvu. Dodatno pa jih je v hudo finančno krizo, največjo v zgodovini časnika, pahnila še upravna preiskava, ki je zaradi zlorab pri porabi proračunskega denarja pod drobnogled vzela približno 40 časopisov v Italiji. Zaradi preiskave so v Rimu zamrznili državne prispevke za obdobje od 2010 do 2012.

“Kar se dogaja, je škandalozno,” je ogorčen Udovič. “Še vedno čakamo na denar iz leta 2010. Tako se ne da delati. Vse rezerve smo že pokurili, zadolžili smo se pri bankah in zdaj nam teče voda v grlo, oziroma že čez,” opozarja. Zdi se mu neverjetno, da država toliko časa preverja stvari, ki so preverljive. “Prav je, da se preprečijo zlorabe. A v našem primeru bi bilo dovolj, da bi pogledati, kaj so o našem poslovanju ugotovili revizorji,” je prepričan Udovič. Ker sta trenutno tako v Sloveniji kot v Italiji vladi šele v nastajanju, je po njegovih besedah nerealno pričakovati, da se bodo politiki zdaj ukvarjali s Primorskim dnevnikom, saj imajo preveč dela sami s seboj: “Zato smo se po pomoč obrnili kar na predsednika obeh držav, Boruta Pahorja in Giorgia Napolitana. Upamo, da bosta onadva znala poiskati pravo rešitev.”

PETRA VIDRIH