Primorski obrtniki in mala podjetja ječijo
Nekaj malih podjetij je že padlo, a zdaj plačilna nedisciplina davi že več podjetij, tako da vedno teže dihajo. “Če se bo to nadaljevalo, bo žrtev še več. Najhuje je v gradbeništvu, čeprav ni tako hudo kot drugod po Sloveniji v tej panogi,” pravi Vladimir Ražman, predsednik Obrtne zbornice Koper.
PRIMORSKA >Vodstvo Obrtne zbornice Slovenije (OZS) je na nedavnem sestanku s predstavniki vlade s prstom pokazalo na tri krivce za nezavidljive razmere, v katerem se je znašlo malo gospodarstvo. Sestavine grenkega zvarka, ki duši obrtnike in mikro podjetja, so plačilna nedisciplina, siva ekonomija in neprožnost trga delovne sile, pravijo obrtniki.
Terjajo 30-dnevni plačilni rok
OZS od vlade zahteva, naj se nemudoma loti ukrepov, ki bodo pregnali plačilno nedisciplino. Terjajo prenos evropske direktive o zamudah pri plačilih v slovensko zakonodajo in uvedbo 30- dnevnega plačilnega roka.
Vodstvo OZS bo do konca tedna ministrstvom poslalo predloge sprememb in dopolnitev posameznih členov zakonov z različnih področij. Poleg izboljšanja plačilne discipline in ukrepov za zmanjšanje obsega sive ekonomije in večjo prožnost trga delovne sile predlagajo tudi, da bi država podaljšala veljavnost subvencioniranja čakanja na delo, kar bi gradbincem pomagalo prebroditi zimsko sezono. Konkretne predloge rešitev bodo morala ministrstva posredovati OZS najkasneje do 25. januarja in to s točno opredeljenimi roki, kdaj bosta vlada in državni zbor predloge tudi obravnavala. Njihove odgovore bo obravnaval upravni odbor OZS konec januarja. Aktivnosti za napovedano državljansko nepokorščino, ki jo bodo izpeljali, če zahteve OZS ne bodo ugodno rešene, pa se bodo medtem nadaljevale.
Plačilna nedisciplina je že nekaj časa prav na vrhu seznama težav, s katerimi se ubada malo gospodarstvo, se strinja Vladimir Ražman, predsednik koprske OZS. “30-dnevni plačilni rok bi marsikaj rešil. Naredil bi red, zlasti v gradbeništvu, ki ga plačilna nedisciplina tepe najhuje. Posla je zdaj manj in še tistega dela, ki ga gradbeniki uspejo pridobiti, ne dobijo plačanega. Če bi šlo samo za zamudo, bi še šlo, čeprav vse teže; rezerv namreč ni več. A nekateri svojega dela ne dobijo plačanega nikoli,” opozarja Ražman. Najhuje je za tiste obrtnike in podjetnike, ki ne ponujajo samo storitev: “Sami se morajo zadolžiti še za material, potem pa jim ne plačajo ne materiala ne dela.”
Ražman še meni, da gradbeniki z južnega dela Primorske nimajo tako velikih težav kot njihovi kolegi drugod po Sloveniji. Tudi zato, ker so v manjši meri delali kot podizvajalci velikih gradbenih podjetij: “Ti imajo plačilne roke od 60 pa tja do 180 dni. Da ne govorimo o tistih, ki so propadli, podizvajalci pa bodo ostali praznih rok ali pa skoraj.”
Pa še presneti DDV!
“Plačilna nedisciplina in plačevanje DDV ob izdaji računa, ne pa ob njegovem plačilu, na mizi težav, ki žulijo naše obrtnike, zasedata enako velik prostor,” pravi sekretarka Obrtne zbornice Koper Elide Laginja. Opomni na zagate mnogih malih podjetnikov in obrtnikov, ki morajo državi odriniti davek na dodano vrednost (DDV) od fakturirane realizacije, ne glede na to, kdaj dobijo plačilo, če ga sploh. “Plačilo je vključeno tudi v osnovo za davek od dobička. Dogaja se, da podjetniki plačajo davek za plačilo, ki ga niso dobili. To ni prav. Zato razmišljamo, da bi zakon o DDV poslali v ustavno presojo,” pravi Elide Laginja.
Po njenih ocenah obrtniki praviloma plačujejo socialne prispevke za zaposlene, za razliko od mnogih velikih podjetij, pri katerih je država to neplačevanje očitno tolerirala. “Če obrtnik ne bo plačal prispevkov in bo sam ali njegov svojec moral k zdravniku, bo hitro jasno, da bi za obisk moral seči v žep. Tega zato ne bi 'privoščil' niti svojim zaposlenim,” še ocenjuje Elide Laginja. Po njenem mnenju večina obrtnikov začne najprej stiskati pas sebi in družinskim članom, šele potem pridejo na vrsto zaposleni.
Mali vedno potegnejo najkrajšo
“Vedno nastradamo majhni. Najprej nas stiskajo s cenami, zatem ne plačajo, potem pa gredo v prisilno poravnavo, kjer ti v najboljšem primeru plačajo 20 odstotkov terjatev, drugo pa odpišejo. Medtem je država pobrala svoje, saj se zna zavarovati. Katastrofa!” je svoj pogled na nezavidljive razmere z nami delil eden od obrtnikov s postojnskega konca.
Štrukelj: v tujino, v disciplino!
Iztok Štrukelj iz šempaskega pohištvenega podjetja Štrukelj Mit, sicer ni spremljal zadnjih dogovarjanj obrtne zbornice z vlado, sam pa ne od te ne od prejšnjih vlad ni nič pričakoval. Pravi, da podjetnik ne more kaj zahtevati od države, če sam ne miga. Tisto, kar bi bilo zelo dobrodošlo, je uvedba olajšav za naložbe, ker so zdaj premajhne. “S tem bi pomagali tistim, ki skrbimo za razvoj podjetij,” pravi.
Plačilna nedisciplin v Sloveniji je po njegovi oceni že stalnica, med recesijo je ta problem postal le bolj izrazit. “Tudi mi smo se soočali z njim, dokler smo delali le za domači trg. Z usmeritvijo na tuje trge pa smo se zdajšnjim razmeram izognili,” pojasnjuje Štrukelj. Pri poslih v tujini ni imel težav pri plačilu za svoje delo, meni pa, da bi razmere pri nas lahko kaj hitro uredili, če bi država DDV od zavezancev pobirala po plačilu računov, ne pa ob izdaji. S tem bi bila država zainteresirana za plačilno disciplino. Dodaja še, da na trgu ni nič posebnega niti to, če ti kdo kaj dolguje za opravljeno delo, če gre dolžnik v stečaj ali je primoran v prisilno poravnavo in podobno. Tudi sam ocenjuje, da je prisilna poravnava za malo podjetje kot upnika lahko pogubna.
SONJA RIBOLICA, AMBROŽ SARDOČ
