Primorski poslanci in župani o zaščitni klavzuli
Kmalu bo minil mesec dni, odkar sta Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko pozvali vlado, naj sproži postopek za uveljavitev zaščitne klavzule in v obmejnem pasu z Italijo omeji prodajo nepremičnin tujcem. Zanimivo ... čeprav je tema vroča, če ne eksplozivna, je bilo na odzive treba čakati.
PRIMORSKA > Po treh tednih vladnega molka sta civilni iniciativi pozvali poslance in župane, naj zavzamejo stališče in pritisnejo na vlado. Premier Borut Pahor je nato Primorce potolažil, češ da “vlada ni ravnodušna”, a se s to tematiko ukvarja “previdno in pametno”. In tudi ko smo iskali odzive primorskih poslancev in županov (razen v občinah Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica), se niso vsi odzvali.
Celo župan največje kraške občine Sežana Davorin Terčon ni odgovoril, “kraški” poslanec Miroslav Klun pa ni prejel pobude in je zato ne komentira. Župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk ni seznanjen z njo, medtem ko je bil koprski župan Boris Popovič v preteklih dneh na bolniški.
Opozarjali so že pred leti
Mnogo hitreje smo prejeli odgovor iz Strassbourga, od poslanca v evropskem parlamentu Alojza Peterleta (NSi): “Sam sem na to opozarjal že pred nekaj leti, ko sem izvedel, da se pripravlja pozidava oziroma sistem, ki bi lahko precej spremenil nacionalno strukturo za mejo. Nekoč sem podpiral tako imenovano zaščitno zakonodajo, danes se mi zdi, da se v osnovi ne upošteva in seveda si Slovenci sami delamo to in ponujamo zadeve na tak način. Krivce je treba iskati doma. Pobudo zelo podpiram in sem vesel, da se je organizirala.”
Poslanec Samo Bevk (SD) pravi, da “na načelni ravni v EU velja načelo vzajemnosti. Tako je nepremičninski trg v EU odprt za vse njene državljane ne glede na državne meje. Zaradi zgodovinskih in nekaterih drugih okoliščin pa imamo primer na Danskem, kjer so na določenem delu meje z Nemčijo uveljavili zaščitno klavzulo. Prav gotovo bo vlada pobudo proučila tako z vidika veljavne zakonodaje EU kot z vidika nacionalnih interesov”.
“Nihče ni nikomur grozil s pištolo”
Poslanka Breda Pečan (SD) podpira prizadevanja obeh CI, saj bo na ta način tudi Slovenija - podobno kot Italija - zavarovala svoja obmejna območja: “Skupaj s kolegi iz poslanske skupine - tu namreč ne gre samo za mejo z Italijo, ampak tudi za druga območja - bom pisala vladi, da naj pohiti s postopkom zaprositve, da bi bili tudi mi deležni zaščitne klavzule po vzoru Danske.”
Opozarja tudi na druge pravne poti in stranpoti: “Tudi če bo veljala prepoved nakupa za tujce, bo še vedno mogoče prodati nepremičnino gospodarski družbi, ki je ustanovljena in registrirana v Sloveniji. Tukaj se klavzule ne da uveljavljati, ker je to slovenski gospodarski subjekt, ne glede na to, kdo je njen lastnik. Tu je iznajdljivost ljudi - vseh, ne samo Slovencev - neskončna. In tudi doslej ni nihče nikomur držal pištole na glavo.”
Pečanova je sicer pričakovala, da bodo Slovenci več kupovali v Italiji, glede na cene nepremičnin, a se to ni zgodilo, razen deloma na Goriškem. Prepričana je tudi, da bi morali biti bolj dosledni pri uporabi slovenskega jezika povsod tam, ker ni dvojezično območje, čeprav je prijaznost, zaradi katere Slovenci z Italijani govorimo italijansko v Sloveniji, tudi posledica tega, da nočemo poslušati, “kako oni mrcvarijo naš jezik.”
“Priložnost za turizem”
Poslanec Vasja Klavora (DeSUS) pobudo spremlja “z vsemi simpatijami. Mislim, da je, zadnji čas, da se o tem kaj reče, tudi v Ljubljani”. Medtem poslanec Luka Juri (SD) pravi, da je “Kras v podobnem položaju kot pred leti Toskana, ki je bila pod 'udarom' britanskih in nemških kupcev. Takrat so tamkajšnji ljudje ta interes razumeli kot priložnost, seveda poostrili nadzor nad gradbenimi posegi, česar smo mimogrede močno potrebni tudi pri nas, in danes je njihovo podeželje velik vir prihodkov od turizma, četudi je ostalo lepo in tipično. Upam, da bomo tudi na Krasu znali ravnati tako in da priložnosti, ki jo italijanski kupci predstavljajo, ne bomo razumeli kot grožnjo, sploh pa ne v času, ko je druga svetovna vojna že zdavnaj mimo in smo vsi evropski državljani”.
“Kdor ne opazi, naj gre med ljudi”
Marjan Križman (SD) pravi, da je v EU treba upoštevati načelo recipročnosti, omenja tudi danski primer, mazaške akcije na Krasu, odnos italijanske države do slovenske skupnosti in provokacije Unije Istranov. “Če bi Italija doživela svojo katarzo z zgodovinsko preteklostjo, bi se lažje pogovarjali, tako pa ne moremo pristati na to, v kar nas skušajo oni potegniti. Ukrepati je treba s prostorskimi akti in pravilnim odnosom vlade, saj je nezadovoljstvo ljudi vidno. Tisti, ki ga ne opazijo, naj gredo med ljudi in si nalijejo čistega vina. Gotovo pa naj Slovenija v tem primeru ravna na način, ki je primeren, in naj si ne zbija moralne vrednosti.”
“Živimo v svetu globalizacije”
Župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič-Midre ugotavlja, da v občini Hrpelje-Kozina ni težav s prodajo nepremičnin tujcem: “Kraški župani soglašamo, da EU ni samopostrežna trgovina, iz katere si lahko vzamemo samo tisto, kar bi radi, drugo pa pustimo na policah. Zato se mi zdi zdaj nekoliko neutemeljeno delati preplah. Če bi radi ohranili vasi takšne, da bi v njih ostali ali se vračali domačini, potem bi morala biti do nas najprej bolj prijazna naša lastna zakonodaja." Problematiko zaščitne klavzule bo uvrstil na dnevni red občinskega sveta.
Župan občine Piran Peter Bossman razume in spoštuje stališče ter prizadevanja civilnih iniciativ, saj je to njuna legitimna pravica.
“Vendar je vprašanje bolj zapleteno, kot se morda zdi na prvi pogled. Tudi zato, ker smo del Evropske unije in moramo pri reševanju tega vprašanja upoštevati temeljne ekonomske svoboščine, v tem primeru predvsem prost pretok kapitala. Hkrati pa moramo upoštevati tudi interes naše države in pobude državljank in državljanov. Pozorno bomo spremljali nadaljnji potek pobude in se zaradi kompleksnost vprašanja posvetovali tudi z občinskimi svetniki in svetnicami,” meni Bossman.
Novogoriški podžupan Tomaž Slokar pa poudarja, da je “pobuda razumljiva in pomembna. Ker živimo v svetu globalizacije in je temu podvržena tudi zakonodaja EU, je pobudo civilnih iniciativ zagotovo težko zakonsko uveljaviti. Vsekakor pa njuno pobudo podpiramo in verjamemo, da je v okviru možnosti, ki jih ponuja zaščita nekega posebnega naravnega in kulturnega okolja, mogoče nekaj narediti. Ne gre pa pozabiti, da sta za vsako prodajo potreben kupec kot tudi prodajalec”.
Bovški župan Danijel Krivec meni, da je tak predlog mogoče podpreti. “Vendar mora biti skladen z evropskimi normativi, kajti v nasprotnem primeru bomo naleteli na odpor. Če je to po evropskem pravnem redu mogoče, nimam zadržkov. V našem prostoru sicer ni pritiska za nakup nepremičnin s strani Italijanov, ampak so kupci zelo razpršeni. Še največ je doslej bilo Angležev. Težko ocenjujem, ker ne vidim pritiska, bi pa bil tudi za tako varovalko, če je skladna s predpisi EU.”
Župan občine Tolmin Uroš Brežan o predlogu ni razmišljal. “Morda pa bi bilo koristno imeti varovalko v rokah in nek mehanizem, s katerim bi preprečil manipulacije z lastništvom zemljišč.”
“Kupujejo tudi vinograde”
Župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak meni, da je “ob meji z Italijo treba obdržati slovenske vasi oziroma vasi z veliko večino slovenskih družin. To je nujno, da ne bi mogoče kdo čez 30 let rekel, da to ni več slovensko narodno ozemlje. Gre torej za ohranitev slovenskega narodnega ozemlja in preprečevanje možnih poskusov italijanizacije Primorske”.
Župan občine Vipava Ivan Princes pa bo zaščitno klavzulo podprl, “ker je vrednost predvsem kmetijskih zemljišč podcenjena. Tujci, predvsem Italijani, kupujejo cele hribe, na primer na Gočah, za ureditev vinogradov. Glede na to, da je vinogradništvo in vinarstvo očitno v krizi, mi ni jasno, zakaj Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne uveljavi predkupne pravice in ohrani kmetijska zemljišča v državni lasti”.
“Vlaganja so dobrodošla”
“Četudi se v Brdih ne dogaja, da bi nepremičnine kupovali Italijani, bi bilo od nas neodgovorno ne upoštevati oziroma uporabljati varovalk za prodajo nepremičnin tujcem, v kolikor je to mogoče,” pa pravi župan Brd Franc Mužič. “Seveda je trg nepremičnin v Evropi odprt. To bi podprl, predvsem za varovanje zemljišč pred špekulativnimi nakupi. Nisem pa za to, da bi tujcem odrekali nakup nepremičnin počez, vsaj ne v primerih, ko bi tujci želeli vlagati denar v projekte, ki bi bili družbeno koristi, ki bi prinašali delovna mesta in tako naprej. Nam, denimo, nikakor ni škoda nameniti tistih nekaj hektarjev zemljišč za te vrste projekt v Brdih, za briške terme.”
TINA ČIČ in novinarji PN
