Pristanišča prihodnosti: kako najbolje izkoristiti njihov potencial

Več tovora, križark in trajektov v naših pristaniščih pomeni tudi več delovnih mest.

Evropa je močno odvisna od svojih pristanišč, prek katerih gre 74 odstotkov celotnega izvoza in uvoza blaga v EU iz preostalega sveta. Pristanišča niso pomembna le za zunanjo trgovino in gospodarsko rast, temveč so ključna tudi za razvoj integriranega in trajnostnega prometnega sistema v času, ko si prizadevamo za preusmeritev tovornjakov z zasičenih kopenskih prometnih koridorjev in povečanje prevoza po morju na kratkih razdaljah.

Kljub skromnim napovedim za gospodarsko rast naj bi se količina tovora v pristaniščih do leta 2030 povečala za 57 odstotkov, kar bo nedvomno povzročilo preobremenjenost. Čez 20 let se bo na stotine pristanišč v Evropi spopadalo z velikimi izzivi glede zmogljivosti, potreb po naložbah, trajnosti, človeških virov ter povezanosti s pristaniškimi mesti in regijami. Zato se morajo naša pristanišča prilagoditi. Vzemimo za primer naslednjo generacijo izredno velikih ladij, ki na krov sprejmejo 18.000 zabojnikov. Če bi jih naložili na tovornjake, bi se kolona vila od Rotterdama do Pariza. Za sprejem takšnih ladij morajo pristanišča zagotoviti primerno globino, ustrezen razpon žerjavov in dovolj velike ladjedelnice. Obstaja tudi vse večja potreba po plinskih tankerjih in obratih za uplinjanje.

Evropska pristanišča so različno učinkovita in zmogljiva. Veliko pristanišč v EU je zelo uspešnih, na primer Rotterdam, Antwerpen in Hamburg, ki pretovorijo 20 odstotkov vsega blaga. Vendar vsa pristanišča ne nudijo tako visoko kakovostnih storitev. Povezave pristaniškega omrežja in trgovinski tokovi so dobro razviti v severni Evropi, precej slabše pa v južni. Veriga je močna le toliko, kot je močan njen najšibkejši člen: če samo nekaj pristanišč ne deluje dobro, to vpliva na trajnostno delovanje celotnega evropskega prometnega omrežja in gospodarstva, ki se mora postaviti na noge in si zagotoviti dolgoročno rast.

Izboljšati lokalne prometne povezave

Pristanišča morajo biti pripravljena na prihodnost. To pomeni, da je treba izboljšati lokalne povezave s širšim cestnim in železniškim omrežjem ter omrežjem celinskih plovnih poti, optimizirati storitve za najboljši izkoristek pristanišč v sedanjem stanju ter ustvariti poslovno okolje, ki bo privabilo tako zelo potrebne naložbe za povečanje zmogljivosti.

Za razliko od drugih prometnih sektorjev zakonodaja EU, ki bi obravnavala dostop do storitev, finančno preglednost ali zaračunavanje uporabe infrastrukture za pristanišča, praktično ne obstaja. Izkušnje zadnjih 15 let kažejo, da trg teh težav ne more rešiti sam. Pomanjkanje enakih konkurenčnih pogojev in omejitve dostopa do trga pristaniških storitev ovirajo večjo učinkovitost, privabljanje naložb in ustvarjanje novih delovnih mest. Zato je treba ukrepati.

Brez diskriminacije

Naš predlog za revizijo pristaniške politike EU se osredotoča na pristanišča vseevropskega prometnega omrežja, prek katerih gre 96 odstotkov blaga in 95 odstotkov potnikov, ki potujejo po sistemu evropskih pristanišč. Kot prvo morajo pristanišča za prilagoditev novim gospodarskim, industrijskim in družbenim zahtevam ponuditi konkurenčno in odprto poslovno okolje. Svoboda opravljanja storitev brez diskriminacije bi morala biti osnovno načelo, v primeru prostorskih omejitev ali javnega interesa pa bi pristojni pristaniški organ moral zagotoviti, da so odločitve o odobritvi dostopa do trga pregledne, sorazmerne in nediskriminatorne.

Izboljšati bi bilo treba tudi preglednost javnega financiranja pristanišč, da bi preprečili izkrivljanje konkurence in zagotovili pregledno porabo javnega denarja. To bo spodbudilo več zasebnih vlagateljev, ki potrebujejo dolgoročno stabilnost in pravno varnost.

Pri zaračunavanju uporabe infrastrukture, za kar ne obstaja enotni model EU, bi morali biti pristaniški organi samostojnejši in pristojbine določati sami. Vendar morajo pri tem uporabiti objektivna, nediskriminatorna in pregledna merila. Pristanišča bi morala imeti tudi možnost znižanja pristojbin za ladje, ki so okolju prijaznejše.

Da bi pristaniščem pomagali ohraniti konkurenčnost in še dodatno povečati njihovo učinkovitost, načrtujemo tudi skrajšanje in poenostavitev upravnih postopkov.

Do leta 2030 do 165.000 novih delovnih mest

Nenazadnje se v pristaniščih kot tudi v številnih drugih sektorjih potrebe po delovni sili hitro spreminjajo, potreba po privabljanju pristaniških delavcev pa narašča. Pristanišča brez ustrezno usposobljene delovne sile ne morejo delovati. Evropska komisija ocenjuje, da bo v pristaniščih do leta 2030 do 165.000 novih delovnih mest.

Sodobne pristaniške storitve in stabilno okolje morajo vključevati tudi sodobno organizacijo dela in socialne določbe. Veliko držav je že izvedlo reforme na tem področju, rezultati so že vidni. Izkušnje držav članic, ki so izvedle reforme pristanišč, kažejo, da se z odprtimi in ustreznimi razpravami med zainteresiranimi stranmi lahko veliko spremeni. Zato želimo najprej ugotoviti, kaj se lahko na tak način doseže v treh letih. Če te razprave ne bodo prinesle rezultatov, bomo razmislili o nadaljnjih ukrepih.

Za spodbujanje z viri gospodarne rasti in trgovine morajo biti evropska pristanišča bolje povezana v širše prometno omrežje. Zagotoviti si morajo sposobnost razvoja in odzivanja na spremembe, kar bo prineslo dolgoročne koristi pristaniškemu sektorju, lokalnim podjetjem in okolju. In prav za to si prizadeva Evropska komisija.