Privrženci Saleha so v Sani ustrelili pet protestnikov
Privrženci jemenskega predsednika Alija Abdulaha Saleha so v jemenski prestolnici Sani ustrelili pet ljudi, ki so protestirali proti dogovoru o predaji oblasti, ki ga je Saleh podpisal v sredo v Rijadu. Dogovor med drugim predvideva imuniteto za Saleha in njegovo družino pred kazenskim pregonom.
SANA> Na množico protestnikov, ki se je zbrala na osrednjem trgu v Sani, so streljali oboroženi moški v civilnih oblačilih. Po napadih so se protestniki vrnili na osrednji trg, medtem ko so napadalci zasedli različne dele prestolnice, kar naj bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v teh delih mesta povzročalo velike napetosti.
Protesti tudi drugod po državi
Protestniki so sicer vzklikali tudi gesla proti opozicijskemu gibanju Splošni forum, ki ga vodi islamistična stranka Al Islah.
Podobni protesti so danes tudi v drugem največjem jemenskem mestu Taiz, kjer naj bi po podatkih organizatorjev na ulicah protestiralo “na sto tisoče ljudi”.
Saleh, ki je na čelu države že 33 let, je po desetih mesecih protestov v sredo v Rijadu vendarle podpisal načrt o končanju krize v Jemnu, ki ga je pripravil Svet za sodelovanje zalivskih držav in ki med drugim vsebuje njegovo predajo oblasti.
Oblast naj bi predal v treh mesecih
Opozicija je dogovor podpisala že aprila, Saleh pa je podpis doslej vztrajno zavračal, s tem pa v državi sprožil množične protirežimske proteste, z nasilnim zatiranjem protestov pa tudi krizo, ki je zahtevala več sto življenj in na tisoče ranjenih.
Obenem je bila v Rijadu podpisana časovnica za uresničitev načrta o predaji oblasti, ki med drugim predvideva, da bo Saleh oblast predal najkasneje v treh mesecih, in sicer začasno svojemu namestniku Abdu Rabu Mansurju Hadiju, v zameno za kazensko imuniteto zase in svoje bližnje.
Na čelu države je bil 33 let
Saleh, čokati vojak prodornega pogleda, je na prizorišče stopil leta 1962, ko so z državnim udarom odstavili zadnjega imama in ustanovili arabsko republiko Jemen. Sledila je državljanska vojna, v kateri je privržence republike podpiral Egipt, velika severna soseda Savdska Arabija pa plemena, zvesta odstavljenemu monarhu. Vojna se je končala leta 1970.
V tistem času so pokrajine na jugu in obalo še vedno nadzorovali Britanci. Ob silovitem odporu so se leta 1967 umaknili in na jugu je bila ustanovljena “ljudska demokratična republika” Jemen s prestolnico v Adenu, ki je sodila pod vplivno območje Sovjetske zveze.
Oblast delil s sorodniki
Saleh, ki se je povzpel do čina podpolkovnika, je bil leta 1978 v ustavodajni skupščini izbran za naslednika predsednika Severnega Jemna Ahmeda al Gašmija, ubitega v atentatu, ki ga je organiziral jug.
Novi predsednik se je obdal z bližnjimi sorodniki, ki jih je imenoval na ključne položaje v vojski in varnostih silah. Prav tako si je podredil vladajočo stranko Splošni ljudski kongres, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Za preživetje se je moral zbližati tudi s tradicionalnimi družbenimi strukturami v deželi, ki nima naravnih bogastev in kjer imajo prevladujoč vpliv plemenski in verski voditelji. Saleh sicer izvira iz plemena Sanhan, ki je del vplivne plemenske zveze Hašed.
Napetosti med severom in jugom
“Od leta 1978 je moral za to, da je zagotovil preživetje svojega režima, vključiti plemenske šejke, jim ponuditi sedeže v vladi in dodeliti državne subvencije,” je pojasnil strokovnjak za Jemen Franck Mermier.
Saleh si je prizadeval za ponovno združitev z jugom države, kar se je zgodilo leta 1990. Istega leta je postal prvi predsednik združenega Jemna, štiri leta kasneje pa je - ob pomoči tedanjega obrambnega ministra Hadija - zlomil poskus odcepitve juga.
Saleh, oče sedmih sinov, je član zajditske skupnosti, veje šiitskega islama, ki predstavlja približno tretjino jemenskega prebivalstva. Ti prevladujejo na severu države, kjer vlada od leta 2004 bije krvav boj z uporniki.
Od ZDA 150 milijonov dolarjev letno
Pragmatik se je moral v desetletjih na položaju soočiti tudi s številnimi drugimi izzivi, med katerimi izstopa kriza, ki jo je sprožila iraška invazija na Kuvajt. Jemen se je postavil na stran Iraka, zaradi česar ga je Savdska Arabija kaznovala z izgonom 700.000 jemenskih delavcev.
Na podobno pragmatičen način se je Saleh soočil tudi s privrženci prvega moža Al Kaide Osame bin Ladna, katerega družina izvira iz Jemna. Grožnjo je obrnil v svojo korist, saj je postal zaveznik ZDA in zato prejema 150 milijonov dolarjev pomoči na leto.
Po letu 1990 je Saleh v Jemnu organiziral trojne parlamentarne in dvojne predsedniške volitve. Na slednjih je tako leta 1999 kot leta 2006 zmagal, njegov mandat pa bi se, če ne bi pristal v predajo oblasti, moral izteči leta 2013.
Reforme in volitve
A s čela države se bo najverjetneje umaknil prej, saj je včeraj v Rijadu po desetih mesecih protirežimskih protestov, ki jih je skušal nasilno zatreti, vendarle podpisal dogovor o predaji oblasti svojemu namestniku Abdu Rabu Mansuru Hadiju, izvedbi reform v državi in razpisu volitev.
Hadi, 66-letni ugledni general z juga države, ki je vojaško izobrazbo pridobil v Veliki Britaniji, Egiptu in Južnem Jemnu, je sicer tudi generalni sekretar v Jemnu vladajočega Splošnega ljudskega kongresa.
Hadi, človek konsenza
Salehov namestnik je Hadi postal leta 1994, potem ko je odigral pomembno vlogo v državljanski vojni, v kateri je Salehovi vojski pomagal zatreti upornike z juga države, ki so si prizadevali za odcepitev.
A pomembnejše vloge v politiki Hadi, sicer oče petih otrok in avtor nekaj vojaških knjig, med drugim o obrambi v gorah, ni imel do junija letos.
Takrat je Saleha prvič nadomestil na čelu države, potem ko je bil jemenski predsednik v napadu protestnikov na njegovo rezidenco v Sani ranjen in bil več kot tri mesece na zdravljenju v Savdski Arabiji. V tem času se je izkazal kot človek konsenza.
Napisali bodo novo ustavo
Po prevzemu začasne oblasti naj bi Haid v skladu z načrtom o prenosu oblasti, ki so ga včeraj podpisali predstavniki vladajoče stranke in opozicije, z opozicijo oblikoval vlado narodne enotnosti, ki bo vodila nacionalni dialog in pripravila novo ustavo.
Še 90 dni naj bi častni predsednik države sicer ostal Saleh, ki pa ne bo mogel spodbijati odločitev Hadija. V tem času naj bi Hadija imenovali za predsednika države za obdobje dveh let, v tem času pa naj bi pripravili parlamentarne in predsedniške volitve.
STA
