Problem ni le v žepu, ampak tudi v glavi
V dolgih letih srečevanja z brezdomci je duhovnik dr. Peter Žakelj, predsednik Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote (VZD), ki je pred dnevi na Mirenskem Gradu pripravilo okroglo mizo na temo revščine, odkrival, kako tesno je materialna revščina povezana s krizo medčloveških odnosov, z razpadom družine in vrednot v družbi. Svoje razmišljanje povzema v preprosti misli, da problem revščine ni le v žepu, ampak tudi v glavi, v človekovi zavesti.
Kot spoznava dr. Peter Žakelj, niso revni le brezdomci, s katerimi se društvo ukvarja že 16 let, ampak so v kremplje revščine vse bolj ujeti tudi mladi, pari in družine. Posledice pa trpijo tudi otroci.
“Temelj naše revščine je v tem, da je današnja družba izgubila pravi pogled na dostojanstvo, na tisto, zaradi česar smo nekaj vredni. Kajti če nismo nič vredni, smo revni.”
“Brezdomstvo je samo eden od obrazov revščine v našem prostoru. Človeku, ki je brezdomen, lahko ponudiš službo, stanovanje in stalen dotok denarja, a on bo še vedno brez doma. Revščina se začne, po domače povedano, v glavi. Človeku lahko ogromno daš, pa še vedno nič nima, če s tem, kar ima, ne zna živeti. S tem ko mu zgolj materialno pomagaš, odpravljaš le posledice in ne vzroka,” je prepričan dr. Žakelj.
Duhovnik lazarist Peter Žakelj je doktoriral iz psihološko teološke razlage ljubosumja pri dr. Christianu Gostečniku. V duhovnika je bil posvečen pred 17 leti. Po službovanju na Koroškem in v Ljubljani je leta 1999 prišel na Mirenski Grad, kjer vodi Gnidovčev dom duhovnih vaj. Je predsednik Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, mednarodne katoliške dobrodelne organizacije, ki je na Primorskem poznana po živi mladinski pastorali, v Ljubljani pa po Dnevnem centru za brezdomce.
Razpad odnosov
“Zgolj z materialnimi sredstvi revščine ne bomo odpravili. Brezdomcem lahko zagotovimo streho nad glavo, odvisnikom metadon, brezposelnim delo, problem pa je največkrat drugje,” opozarja. Glavni vzrok za revščino je po njegovem mnenju razpad odnosov, razpad doma. Če se to zgodi, človek ni več sposoben živeti sam s sabo in z drugimi. Od tod izhajajo različne oblike revščine v našem prostoru.PETRA VIDRIH
Več o tem pišemo v prilogi Sobota tiskane izdaje Primorskih novic.