Proč od solarija, previdno na soncu
Zagorela polt je, kljub svarilom zdravnikov, za večino še vedno ideal lepote. Na poletni skok v kopalke se mnogi pripravljajo tako, da prej obiskujejo solarije. Nekateri tja zahajajo vse leto, kljub opozorilom, da to škodi zdravju. Umetni sončni žarki lahko botrujejo nastanku kožnega raka, opozarja dermatovenerolog Marko Vok.
ŠKODLJIVI UV ŽARKI> V vnemi imeti in ohraniti zagorelo polt, nekateri zahajajo v solarije tudi pozimi. Zdravniki dermatovenerologi to odločno odsvetujejo.
Mladoletnim so solarij z zakonom prepovedali v Skandinaviji in v Avstriji. Pri nas takšnega predpisa še nimamo, čeprav zdravniki svarijo, da so opekline kože v mladosti lahko vzrok za kožnega raka v starosti.
Sončenje v solariju lahko povzroči opekline, sproži pojav polimorfne fotodermatoze (pogosto jo imenujejo alergija na sonce), hkrati lahko poslabša več vrst kroničnih kožnih bolezni. Solarij pripomore k prezgodnjemu staranju kože - nastanku gub, izgubi elastičnosti kože, koža se obarva rumenkasto, pojavljati se začnejo rjave in bele kožne lise.
Škoda se sešteva
Pretiravanje s sončenjem v naravi ali solariju botruje pojavu opeklin na koži. Gre za škodljive vplive UV žarkov, med drugim odvisne od moči, trajanja in fototipa kože.
Zakaj so dermatovenerologi odločno proti solariju? Marko Vok iz Izole pojasnjuje: “Gre za načelnost, saj je nedvomno dokazano, da povzročajo UV žarki predrakave in rakave spremembe na koži. Zato je že leta 1992 mednarodna agencija za raziskavo raka sončno svetlobo in solarije uvrstila med rakotvorne dejavnike.”
Sončni svetlobi se ne moremo izogniti, to tudi ne bi bilo modro, saj jo organizem potrebuje za tvorbo vitamina D. “Solarijem pa se lahko zlahka odpovemo, saj niso del naravnega okolja in so za kožo dejavnik nepotrebnega dodatnega izpostavljanja UV žarkom.”
Zadnja leta poteka vrsta raziskav, ki skušajo dokazati učinek in moč rastlinskih antioksidantov zoper raka. Marko Vok navaja, da so za mnoge rastline, ki vsebujejo flavonoide in druge polifenole, že dokazali, da lahko preprečijo fotokarcinogenezo. Med slednjimi so zeleni in črni čaj, ekstrakti kavne rastline, silimarin (vsebuje ga seme bodeče neže), kurkuma (vsebujejo jo rastline iz družine ingverjevk), grozdje, lešniki, rožmarin, ginseng, sadje, zelenjava. Verodostojnost teh dokazov je sicer še šibka, ker so omejeni pretežno na laboratorije. Vok pa omenja, da bi za zaščito pred škodljivostjo UV žarkov potrebovali veliko večje količine teh snovi od tistih, ki jih použijemo z običajno hrano.
Pri nastanku kožnega raka je pomembna skupna, torej kumulativna količina UV žarkov, ki jo prejemamo vse življenje. “Zato v običajnem vsakdanjiku viri umetne UV svetlobe ne pripomorejo k nastajanju D vitamina,” pristavlja Vok.
Nevarni primeri
Pa vendar si mnogi v želji po zagoreli polti prizadevvajo ten okrepiti pred odhodkom na plažo v solariju. Vok temu oporeka: “Postopna priprava kože v solariju za poletno sončenje je nesprejemljiva, saj tudi sicer odločno odsvetujemo poležavanje na soncu zaradi želje po zagorelosti. To je škodljivo in neodgovorno za zdravje.”
V ambulanti se Marko Vok redko sooča z akutnimi poškodbami kože zaradi obiska solarija, zato pa so posamični primeri nenavadni: “Pred leti je neka najstnica s sončenjem v solariju tako pretiravala, da so se pojavile kožne krvavitve, kar je trajalo več mesecev. Tu in tam pride kdo, ki je bil v solariju predolgo in je staknil resnejše opekline.”
Glede na izkušnje ugotavlja, da Primorci solarijev množično ne obiskujejo. “Prezgodaj pa je za analiziranje kroničnih posledic, saj solariji še niso dovolj dolgo modni hit,” dodaja Vok. “Odsvetujem jih zato, ker škode, ki bo nastala čez leta in desetletja, ni mogoče zanesljivo izmeriti in napovedati.”
Rak, nepredvidljiva bolezen
Umetne vire UV žarkov uporablja dermatologija tudi za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni, najpogosteje luskavice (psoriaze). Ta terapija je bila pogosta v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja.
“Tedaj so ti bolniki prejemali velike odmerke UV žarkov, posledice opažamo šele dandanes, po treh desetletjih - pri nekaterih so se pojavili številni kožni karcinomi, niso redki niti pacienti z enim ali več malignimi melanomi,” ugotavlja zdravnik.
Visoka cena tena
Se sončiti le zaradi porjavelosti in zato zahajati tudi v solarij? Vok meni: “Vsakdo naj to počne po svoji vesti in pameti. Nočem ljudi ustrahovati, ne sodim med tako imenovane militantne anti-UV dermatologe.”
Meni, da ne bi bilo pošteno ljudem, ki radi zahajajo v solarije, zatrjevati, da bodo zagotovo zboleli za kožnim rakom. “Na slednjega vplivajo številni dejavniki, solarij je le eden izmed njih. Vendar pa svetlopolti ljudje ne sodijo ne v solarij ne na sonce. Temnopolti pa solarija niti ne potrebujejo.”
Nekateri, ki se zavedajo možnih nevarnosti solarija, se pred obiskom namažejo z zaščitno kremo. Vok pristavlja: “Namen solarija je porjavelost. Tako početje lahko primerjamo s sončenjem na plaži v obleki, ki pokriva vso telo. Pomemben pa je podatek, da prejmemo v solariju bistveno več UVA kot pa UVB žarkov. Prvi povzročajo zlasti porjavelost, drugi pa rdečico oziroma opekline. Rakotvorni pa so zlasti UVA žarki.”
Vok dodaja, da se na soncu laže opečemo kot v solariju. “Opeklina je neke vrste svarilo, ki prežene s sonca. V solariju te varovalke ni, zato so nekateri v njem predolgo. Posledice pa bodo, žal, opazne šele čez leta.”
Brezbrižni tudi sicer
Poleg premisleka, ali obiskati solarij, bi morali biti odgovornejši do svojega zdravja tudi ljudje, ki delajo in se zadržujejo na prostem. “Gre za kmetovalce, vrtnarje, ribiče, mornarje, gradbince, športnike, pohodnike, vrtičkarje. Glede na število obravnav pri dermatologih je slednjih veliko več kot obiskovalcev solarijev zaradi poznih posledic škodljivih učinkov UV žarkov,” našteva Vok.
Omenja še mlade športnike, zlasti jadralce, “ki imajo že pri dvajsetih letih močno postarano kožo zaradi UV žarkov. Nedavno sem zdravil mladega poklicnega kmetovalca, ki ima zaradi sonca že kronično hudo poškodovano kožo. Ti ljudje pozabljajo na zaščito kože. Zato velja - proč od solarija, pazljivo na soncu!”
JASNA ARKO
