Propad Kjotskega protokola
Japonska ob izteku podnebne konference v Cancunu skupaj z Rusijo in Kanado nasprotuje podaljšanju Kjotskega protokola, ki veja le za večino “razvitih” držav, medtem ko države “v razvoju” zahtevajo, da se za iste države protokol tudi podaljša. Tarči najostrejših kritik okoljevarstvenih organizacij na konferenci sta tako Japonska in ZDA, ki pa ne popuščata.
CANCUN> Japonski predstavnik Akira Jamada je dejal, da 37 držav članic Kjotskega protokola izpusti v ozračje le 27 odstotkov vseh toplogrednih plinov, zato je čas, da tudi države, kot so Kitajska in ZDA, sprejmejo obveznosti, pri čemer je končni cilj enoten mednarodno zavezujoč pravni instrument.
EU z otoškimi državami
Ker napredka glede Kjota ne bo, se je EU pridružila majhnim otoškim državam in Kostariki pri predlogu, da se v Cancunu zavežejo, da bodo do naslednje podobne konference v Durbanu v Južnoafriški republiki prihodnje leto vsi skupaj sprejeli pravno zavezujoč dokument proti podnebnim spremembam.
Burna pogajanja
Pogajanja o novem dogovoru proti podnebnim spremembam so se včeraj zvečer nadaljevala zelo intenzivno, morda pa se bodo nadaljevala še v soboto, dan po predvidenem koncu konference, ki poteka že od konca novembra.
Po besedah udeležencev so bila včerajšnja pogajanja na stopnji “kravjih kupčij”, kar napoveduje možnost, da bodo nek dogovor le sprejeli, čeprav upanja, da bi dosegli soglasje glede podaljšanja Kjotskega protokola, ki velja do leta 2012, ni več.
Zeleni sklad za države v razvoju
Pogajanja se zdaj vrtijo okrog drugih tem, kot je oblikovanje posebnega zelenega sklada za pomoč državam v razvoju pri nakupu naprednih zelenih tehnologij za zmanjšanje lastnih emisij in za prilagajanje na podnebne spremembe.
Na zadnji konferenci v Koebenhavnu so se dogovorili, da bodo razvite države do leta 2020 prispevale v sklad 100 milijard dolarjev na leto. Že za to bo težko najti denar, predsednik Bolivije Evo Morales pa je predlagal, da se prispevki povečajo na 600 milijard dolarjev na leto.
Multilateralizem na kocki
Odločitev mora biti na koncu sprejeta s konsenzom in če to ne bo uspelo, potem bodo takšni okvirji pogajanj postali preživeti in neuporabni. Evropska komisarka za podnebje Connie Hedegaard je posebej opozorila, da je na kocki sam sistem multilateralizma.
Tudi ZDA ogrožajo dogovor z vztrajanjem, da bi za prostovoljne zaveze držav v razvoju, kot je Kitajska, dodelali natančen režim za nadzor, poročanje in potrditev. Izvršni direktor Oxfam, mednarodne konfederacije nevladnih organizacij, Jeremy Hobbs je dejal, da so ZDA s tem pogajanja vzele za talca in tvegajo življenja ljudi po svetu. Kitajska pa vztraja, da se v kakršnemkoli dokumentu strogo ločijo razvite države od držav v razvoju, predvsem glede obveznosti. STA
