Proti Acti tudi 2,5 milijona podpisov

BRUSELJ> V parlamentu so ob tem zatrdili, da peticija le še krepi odgovornost parlamenta, da v razpravo o Acti še v večji meri vključi poglede državljanov.

“Prejem peticije, ki jo podpira več kot dva milijona ljudi, le še povečuje našo odgovornost, da prisluhnimo Evropejcem in jim ponudimo prostor, da predstavijo svoje poglede evropskim institucijam,” je poudarila predsednica odbora za peticije Eminia Mazzoni.

Evropski parlament je šele začel z razpravo

Peticijo so Mazzonijevi predali predstavniki spletnega gibanja Avaaz, ki skrbi za organizacijo odzivov civilne družbe po svetu. V primeru Acte so na Avaazovi spletni strani zbirali podpise proti sporazumu.

V Evropskem parlamentu so šele nedavno začeli z razpravo o Acti. Kot zagotavljajo, bodo morali sporazum, ki je v civilni družbi vzbudil veliko neodobravanja, pozorno proučiti in pri tem upoštevati vse pomisleke, zato da bi na koncu lahko podali uravnoteženo oceno primernosti sporazuma.

Avtorji in skladatelji podpirajo Acto

Odbor se bo v naslednjih tednih odločil, kako bo ukrepal na podlagi danes prejete peticije. Na naslednji seji 19. in 20. marca se bo tako odločil, ali je peticija sprejemljiva glede na pristojnosti Evropskega parlamenta. Če bo temu tako, bo odbor nato opravil javno razpravo s pobudniki peticije, strokovnjaki, Evropsko komisijo in drugimi.

Odbor za peticije je sicer v zadnjih tednih prejel tudi več pisem podpornikov Acte, med drugim od mednarodnega združenja avtorjev in skladateljev. Ti pravijo, da sporazum vzpostavlja skupne postopke za upravljanje s kršitvami pravic intelektualne lastnine v državah, ki zaležejo za 50 odstotkov mednarodne trgovine.

V Evropskem parlamentu se je prav ta teden začela javna razprava o Acti. Prva razprava v glavnem pristojnem odboru, odboru za mednarodno trgovino, bo v sredo. 1. marca pa bodo o sporazumu razpravljali evropski poslanci, akademiki, civilna družba in uradniki EU.

O Acti bo presojalo tudi sodišče

Evropska komisija in 22 članic EU, med njimi Slovenija, so Acto podpisale konec januarja v Tokiu. S podpisom se je sicer le sprožil proces ratifikacije, ki je za uveljavitev sporazuma potrebna v vseh članicah unije. Zamrznitev procesa ratifikacije je napovedalo že več evropskih držav, tudi Slovenija. Za uveljavitev Acte je potrebno tudi soglasje Evropskega parlamenta.

Evropska komisija se je minuli teden odločila, da bo Sodišče EU pozvala, naj presodi, ali je zadnji osnutek besedila Acte popolnoma v skladu s temeljnimi pravicami in svoboščinami EU. Sodišče bo tako presodilo, ali Acta kakor koli krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter lastninsko pravico v primeru intelektualne lastnine, kar sicer menijo nasprotniki sporazuma.

V Evropskem parlamentu so že napovedali, da bodo pred začetkom uradne obravnave sporazuma počakali na presojo sodišča.

Pirc Musarjeva: Dokument ni pravilno zastavljen

Dosedanje razprave o Acti so pokazale, da dokument ni pravilno zastavljen, čeprav razumemo poslanstvo, ki mu skuša slediti, je v današnji razpravi v Mariboru med drugim dejala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

“Ne zagovarjam piratov in ni prav, da se dogajajo kraje intelektualne lastnine, vendar je Acta šla pri svoji dikciji členov v preveč ohlapen način reguliranja, zato kot pravnica mnogo členov razumem tako, da je potrebno internet nadzirati pri izvoru. To pa za uporabnike svetovnega spleta pomeni, da se nadzira vse, zato da se bo našlo tistih nekaj odstotkov, ki zlorabljajo internet,” je dejala Pirc Musarjeva.

Kar po njenem najbolj bode v oči je, da se v tem sporazumu regulirajo tako kršitve pri generičnih zdravilih v farmaciji, ponaredkih kot so torbice ali čevlji, ob tem pa so v sporazum uvrstili še digitalno okolje, kar je med seboj povsem neprimerljivo. Strinja se, da bo internet v prihodnosti zagotovo potrebno regulirati, a ne na ta način in ne s takšnim mednarodnim trgovinskim sporazumom.

Ćosić: Internetne teme prihajajo v širšo javnost

Na vprašanje, ali tisti, ki o vsem skupaj odločajo, sploh razumejo, kaj je bistvo Acte, Pirc Musarjeva odgovarja, da je zato tukaj stroka, ki jim lahko pomaga. “Upam, da nas poslušajo in v mnogih državah so že umaknili ta dokument s postopka ratifikacije,” je dejala informacijska pooblaščenka in ob tem opomnila, da mora v primeru potrditve sporazuma v evropskem parlamentu Acto ratificirati še vseh 27 držav članic Evropske unije.

Da je Acta po eni strani super dokument, ker je končno dokaz, da se internetne teme, o katerih se v zaprtih krogih razpravlja že 20 let, končno premikajo v širšo javnost, pa je menil spletni umetnik in aktivist Vuk Ćosić. Vendar ob tem dodaja, da gre istočasno tudi za obupen dokument zaradi načina svojega nastanka ter tistih precedensov, ki jih poskuša uveljaviti skozi precej problematičen pravni okvir. Zato je po njegovem zdaj trenutek, ko je potrebno jasno izraziti svojo državljansko zaskrbljenost za način, kako bomo v prihodnje imeli urejeno svojo družbo.

Acta v prid le velikim industrijam?

O tem, ali lahko zgolj sedanje zamrznitve postopka ratifikacije Acte v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, pomirijo javnost, Ćosić meni, da če gre pri tem za ponovni tehtni razmislek o storjeni napaki, potem je s tem zadovoljen. “Če pa gre zgolj za kupovanje časa, ko se bo naslednjič skušalo uveljaviti sporazum v še hujši obliki, potem to ni dobro. Naša državljanska dolžnost je zato biti izrazito pozoren in še posebej natančno poslušati vsakega politika, ki bo karkoli v tej zvezi izjavil, ter ga na to opozoriti tudi v prihodnosti,” je dejal Ćosić.

Vodja Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič pa je menila, da je osnovni problem v izhodišču Acte, ki meni, da je trenutni sistem intelektualne lastnine dober, edini problem, ki naj bi ga Acta rešila, pa, da je pomanjkljivo uveljavljanje pravic. A ta pogled po njenem mnenju ustreza izključno eni interesni skupini, torej skupini imetnikov avtorskih pravic oziroma velikih industrij, ki avtorske pravice uporabljajo kot proizvodno orodje.

Avtorsko pravo je nastalo v času tiska

Problemov pa je po njenem veliko več, saj je sedanji sistem avtorskega prava nastal v času tiska in se je z vsako novo tehnologijo bolj ali manj dobro prilagodil, zdaj pa se mu je pri digitalnih tehnologijah ter globalnih komunikacijskih omrežjih ustavilo. Za sodobno informacijsko družbo bi bilo nujno potrebno ta sistem prilagoditi, saj ne zadeva več izključno industrije, ki proizvaja vsebine, in uporabnikov teh vsebin, pač pa tudi vse ostale navadne uporabnike svetovnega spleta.

“Čeprav je trenutno na svetu ogromno drugih problemov, se avtorsko pravo tiče področja ustvarjanja in razširjanja znanja, ki je za prihodnost družbe zelo pomembno. Problem Acte je, da z uvajanjem novih standardov korenito posega tudi na to področje, zato bi morali pri debatah o tem, kako ga spreminjati, sodelovati vsi, ne le povabljene države in zainteresirane industrije, medtem ko smo vsi ostali za to izvedeli šele potem, ko je bil sporazum že izpogajan,” je še dejala Bogataj Jančičeva.

STA