Prve primorske gledališke nagrade tantadruj: trojno tržaško slavje
Nocoj Slovensko stalno gledališče v Trstu ni bilo le gostitelj prve podelitve primorske gledališke nagrade tantadruj temveč tudi svojevrsten slavljenec. Vse tri nagrade so namreč ostale doma. Režiserju Mariu Uršiču, dobitniku tantadruja za življenjsko delo, so se pridružili še igralka Nikla Petruška s tantadrujem za igralsko stvaritev in ustvarjalci predstave Zlati zmaj s tantadrujem za ustvarjalni dosežek.
TRST> Žirija, ki so jo sestavljali Matej Bogataj, Marko Sosič in Mojca Krajnc, je pregledala deset gledaliških stvaritev minule sezone in v obrazložitvi zapisala, da je bilo poleg žanrske pestrosti tudi nekaj izrazitih gledaliških presežkov, zato je bilo odločanje težko in dolgotrajno.
Na koncu se je vendarle odločila in tantadruja za ustvarjalni dosežek dodelila predstavi Zlati zmajRolanda Schimmelpfenniga v režiji Janusza Kice in izvedbi tržaškega SSG. Zapisali so, da besedilo s hitrimi rezi in z nekonvencionalno porazdelitvijo velikega števila vlog med majhno skupino igralcev prikaže usode prebivalcev mest zahoda in podzemni svet ilegalnih migrantov z nezavidljivim statusom: “Uprizoritev ga preigra pretresljivo in družbeno angažirano, z bliskovitimi igralskimi skoki v različne like in situacije. Tak način igre - sodoben v izrazu, natančen v razmisleku in razgiban v izvedbi - zahteva kompaktno, homogeno, okretno in duhovito igralsko zasedbo. In tržaški ansambel se je v Zlatem zmaju izkazal kot udaren in povezan kolektiv, obenem pa je vloge ustvaril kot serijo individualnih, celo vrhunskih igralskih dosežkov.”
Najboljšo igralsko stvaritev pa je po mnenju žirije ustvarila Nikla Petruška Panizon v vlogi Katre v predstavi Kažin ali Karabinjerjeva Katra Vlaha Stullija v režiji Vita Tauferja in prav tako izvedbi SSG. Vlogo je po mnenju žirije odigrala silovito in mediteransko temperamentno, pri čemer njena energija in način igre postavita mero igralskemu delu uprizoritve. Slutnjo o zavoženem življenju skuša njen lik preglasiti s pozunanjeno grobostjo, ki je v interpretaciji Panizonove druga stran tragičnega spoznanja o lastni nemoči, kar Katri doda globljo, bolj zavezujočo dimenzijo: “Njena igra, ki jo tudi v drugih uprizoritvah odlikujejo govorna in telesna artikuliranost ter občutek za humor in mero, je tudi v Kažinu natančna pri določanju odtenkov in prehajanju med različnimi, bolj kot ne razvnetimi stanji; vse to so nedvoumni obeti za naprej.”
Nagrado tantadruj za življenjsko delo, ki jo bodo krožno podeljevali vsako leto zaslužnemu gledališkemu ustvarjalcu drugega primorskega gledališča, so že v ponedeljek predstavili javnosti, nocoj pa je režiser Mario Uršič, ki ga je žirija (Boris Cavazza, Zdenka Lovec in Minu Kjuder) na predlog treh umetniških vodij soglasno potrdila, prejel tudi bronasto masko, stvaritev kiparja Jakova Brdarja.
Priznanje mladi nagradi in primorskim gledališčem je izrekla tudi ministrica za kulturo Majda Širca: “Tovrstno zavezništvo, združeno v skupni nagradi, ki ste si jo omislile vse tri gledališke hiše na relaciji Koper, Nova Gorica, Trst (zveni skoraj kot Tigr! – Trst, Istra, Gorica, Reka), je dobro. Ne le dobro. Odlično! Udejanjili ste to, kar smo radi govorili, ne vedno tudi storili. Udejanjili ste povezovanje, in če kaj, potem je prav zavezništvo tisto, kar danes potrebujemo. Prav je, da se stikanje, mreženje, druženje in združevanje dogajajo v polju kreacije in umetnosti. In prav je tudi, da se ta 'lekcija' dogaja na Primorskem.”
Tudi gostiteljica, nova predsednica upravnega sveta SSG dr. Maja Lapornik Pelikan, je v uvodnem nagovoru poudarila, da je namen nagrade tantadruj prispevati k povezovanju primorskega kulturnega in gledališkega prostora, ob predpostavki, da gre za estetsko relevantna gledališka hotenja, obenem pa bi radi počastiti izstopajoče dosežke primorskih gledaliških ustvarjalcev.
In ne bomo zgrešili, če zapišemo, da so nagrade nedvomno tudi priznanje za kakovostno in ustvarjalno delo celotnega ansambla, ki ga je zadnji dve sezoni vodil dosedanji umetniški vodja Primož Bebler. MPG
