Prvi dan referenduma v južnem Sudanu v znamenju visoke udeležbe
V južnem Sudanu se je danes začel zgodovinski referendum, na katerem bodo prebivalci do 15. januarja lahko glasovali za ali proti neodvisnosti južnega Sudana. Prvi dan referenduma, ki bo območju po napovedih prinesel neodvisnost, so južni Sudanci proslavili s pesmijo in plesom ter visoko volilno udeležbo. Referendum je nekoliko zasenčilo nasilje.
JUBA> Referendum je del mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki je po skoraj 21 letih končal krvavo državljansko vojno med večinoma muslimanskim severom in pretežno krščanskim jugom Sudana. Če bo v skladu s pričakovanji uspel, bo lahko zdaj delno avtonomni jug v skladu s sporazumom iz leta 2005 v šestih mesecih razglasil samostojno državo.
Vendar pa bo pred tem treba rešiti še vrsto vprašanj, med drugim glede poteka meje na z nafto bogatem območju in delitve prihodkov od nafte, pa tudi glede razdelitve dolgov države v primeru neodvisnosti juga. Mnogi se bojijo, da bi pozitiven izid referenduma sprožil nov konflikt, tokrat zaradi nafte.
Zgodovinski trenutek
Med prvimi je glas v južnosudanski prestolnici Juba oddal predsednik južnega Sudana Salva Kiir, ki je dejal, da gre za zgodovinski trenutek, na katerega so ljudje dolgo čakali.
Pred volišči so bile že več ur pred odprtjem dolge vrste več tisoč ljudi, ki so čakali, da bi lahko oddali svoj glas, že v prvih urah referenduma pa so zabeležili izjemno visoko udeležbo. Kiir je volivce pozval k potrpljenju, če jim svojih glasov ne bo uspelo oddati že prvi dan referenduma. Nekatera volišča so bila zaradi velikega zanimanja volivcev odprta uro dlje, kot je bilo napovedano.
Udeležba je sicer ključna za veljavnost referenduma; da bi bil veljaven, se ga mora udeležiti najmanj 60 odstotkov od skupno štirih milijonov registriranih volivcev.
Prve rezultate referenduma je pričakovati kmalu po zaključku referenduma 15. januarja, uradni rezultati pa naj ne bi bili znani pred februarjem. Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je objavil časnik Sudan Tribune, naj bi kar 97 odstotkov volivcev juga, kjer živi dobrih osem milijonov ljudi, glasovalo za neodvisno državo.
Sudan, ki ima 42 milijonov prebivalcev, je največja afriška država in tretja največja izvoznica nafte v Afriki za Angolo in Nigerijo. Izvoz nafte znaša kar 90 odstotkov celotnega sudanskega izvoza, Sudan pa trenutno proizvede okoli 500.000 sodčkov nafte dnevno, okoli tri četrtine od tega na jugu države.
Križnar: Izbruhnilo bo nasilje
Slovenski aktivist Tomo Križnar, ki je trenutno na meji med severnim in južnim Sudanom, je v telefonskem pogovoru za Radio Slovenija povedal, da ljudje v južnem Sudanu ob referendumu proslavljajo s pesmijo in plesom. Ob tem je opozoril, da bo po razglasitvi samostojnosti v južnem Sudanu izbruhnilo nasilje nad tamkajšnjim manjšinskim prebivalstvom, kot so Nube in prebivalci pokrajine Darfur.
Na vprašanje, ali je možno, da se uresniči napoved sudanskega predsednika Omarja al Baširja, da bo po osamosvojitvi juga v preostanku Sudana uvedel šeriatsko pravo, je Križnar povedal, da se ljudje okoli njega najbolj bojijo, da je mislil resno. Kot je pojasnil, se zato Nube in ostali nemuslimani preventivno oborožujejo, čeprav si prizadevajo za mir.
Nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Anan, ki je v Sudanu kot opazovalec referenduma, je pozval k spoštovanju rezultatov referenduma.
Spopadi med milico in vojsko
Ob robu referenduma so v eni od z nafto bogatih južnosudanskih regij izbruhnili spopadi med odpadniško milico pripadnikov vojaškega poveljnika Gatluaka Gaia in južnosudansko vojsko. Prišlo je do streljanja, tamkajšnji prebivalci pa upajo, da nemiri ne bodo vplivali na potek referenduma. Podatkov o morebitnih žrtvah za zdaj še ni. Pred tem je že v petek in soboto prišlo do spopadov odpadniške milice in južnosudanske vojske, v katerih je umrlo šest ljudi.
O nasilju poročajo tudi iz zahodnosudanske pokrajine Darfur. Kot je danes sporočila misija ZN v Sudanu, so oboroženi moški v petek ubili Sudanca, ki je delal za mednarodno humanitarno organizacijo Care. Podrobnosti o umoru niso navedli.
STA