Prvi odzivi po zaslišanju Bratuškove zelo kritični

BRUSELJ > Precej je bilo vprašanj v povezavi z njeno kandidaturo in tudi nekaj očitkov zaradi prepevanja komunističnih pesmi.

“Vse je mogoče, kot vselej v politiki,” je po zaslišanju dejal predsedujoči odboru za energijo Jerzy Buzek v odgovoru na vprašanje, kakšen razplet pričakuje.

Predsedujoča odboroma za energijo in za okolje, ki sta zaslišala Bratuškovo, Poljak Buzek in Italijan Giovanni La Via, ki oba prihajata iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), sta bila sicer po zaslišanju zadržana, češ da je treba počakati na sestanke koordinatorjev v odborih.

Kritični odzivi

Koordinatorji, to so vodilni predstavniki političnih skupin v odborih, se bodo sestali v kratkem. Ob 19.30 bo sestanek koordinatorjev odbora za okolje, ob 20.00 koordinatorjev odbora za energijo, od 21.00 do 22.00 pa bo še skupni sestanek koordinatorjev obeh odborov, tako da je prve ocene pričakovati okoli 22. ure.

Koordinatorja iz EPP sta bila sicer že takoj po zaslišanju zelo kritična. Koordinator EPP v odboru za energijo Krišjanis Karinš ocenjuje, da je bil to “presenetljivo šibek nastop kandidatke za odgovoren položaj podpredsednice komisije”. “Alenka Bratušek je bila v odgovorih preveč splošna. Ni nas uspela prepričati,” je dodal.

Koordinator EPP v odboru za okolje Peter Liese je prav tako kritičen. “Odgovori Alenke Bratušek so bili večino časa nekonkretni”, predvsem v primerjavi s kandidatom za komisarja za podnebno ukrepanje in energijo Miguelom Ariasom Canetejem, je dejal.

Še bolj kritičen je bil po zaslišanju koordinator evropskih socialistov v odboru za okolje in podpredsednik tega odbora Matthias Groote, ki je nastop Bratuškove ocenil kot najslabši na dosedanjih zaslišanjih. “Nastop je bil res slab. Nobene priprave ni bilo. Moram reči, da je to provokacija,” je bil oster. Očital ji je na primer, da ni niti enkrat v treh urah omenila ključnega elementa evropske energetske in podnebne politike, trgovanja z izpusti.

Groote je po neuradnih informacijah tudi že napovedal, da Bratuškova ne more prevzeti področja za energetsko unijo in ne more biti podpredsednica. Ni pa izključil možnosti, da postane komisarka.

Medli in splošni odgovori

Kritičen je bil tudi evropski poslanec iz vrst Zelenih Claude Turmes, ki je povedal, da sploh ni navdušen, in ocenil, da tudi večina njegovih kolegov ne. Potrebujemo vodstvo na področju energije in podnebnih sprememb, na tem zaslišanju smo dobili ravno nasprotno, je menil.

Bratuškovi so evropski poslanci že med zaslišanjem očitali, da so njeni odgovori kljub konkretnim vprašanjem medli, preveč splošni in nenatančni. Podobne ocene so že med ustnim izpitom padale tudi na Twitterju.

Več evropskih poslancev je Bratuškovo na zaslišanju pozvalo k pojasnilom očitkov v povezavi z njeno kandidaturo, ki jih je odločno zavrnila, češ da je velika legalistka in da vselej spoštuje zakone. Nikoli nisem bila v navzkrižju z zakonom, največ, kar sem kdaj dobila, je bila kazen zaradi parkiranja in prehitre vožnje, je dejala.

Daleč od tega je, da bi imel postopek imenovanja kandidata za komisarja kakršne koli znake korupcije, to je ugotovila tudi komisija za preprečevanje korupcije, je zatrdila.

Petje komunistične pesmi

Nekaj poslancev, predvsem iz vrst EPP, je Bratuškovi očitalo prepevanje komunističnih pesmi, na primer evropska poslanka iz Hrvaške Dubravka Šuica iz vrst HDZ.

Bratuškova je pojasnila, da je posnetek nastal ob obeležitvi državnega praznika dneva osvobodilne fronte in da je pesem, ki jo je prepevala, antifašistična. Tudi Evropa temelji na podobnih vrednotah, tako da se mi zdi, da se mi ni treba zaradi tega prav nič opravičevati, je dejala in dodala, da sama nikoli ni bila članica nobene komunistične stranke.

Več evropskih poslancev je Bratuškovi očitalo tudi to, da je kot premierka zavrnila finančno pomoč evropskih partnerjev. Na to temo je bilo celo prvo vprašanje, ki ga je dobila od Karinša. V odgovorih je poudarila: “Nismo zavrnili pomoči, preprosto smo znali sami rešiti svoje težave in na to sem še danes zelo ponosna.” Ob tem je izpostavila, da je bilo to bolje tudi za Evropo in da je bilo s primerom Slovenije konec padanja domin.

Izpostavljala vodstvene izkušnje

Bratuškova je v nastopu med drugim opozorila, da EU po plinski krizi leta 2009 ni storila dovolj za zagotovitev varne oskrbe z energijo, ter v kratkem napovedala krizni načrt na tem področju. Izpostavljala je tudi potrebo po izboljšanju energetske učinkovitosti in energetske infrastrukture ter se zavzela za ambiciozne podnebne in energetske cilje v sodelovanju s ključnimi partnerji, kot sta ZDA in Kitajska.

Večkrat je izpostavila, da ima kot bivša premierka v enem najtežjih obdobij za Slovenijo zagotovo dobre vodstvene izkušnje za podpredsedniški položaj, ki bo terjal veliko sposobnosti za usklajevanje in sklepanje kompromisov.

Analitičarka iz bruseljskega think tanka European Policy Centre Annika Hedberg pa je ocenila, da so bili evropski poslanci do Bratuškove na zaslišanju pričakovano zelo strogi že od samega začetka, kar je posledica političnih bitk med skupinami. A kritika, da je bila Bratuškova danes neprepričljiva in se je preveč ponavljala, je tudi upravičena, je menila.

Evropski poslanci iz Slovenije

Evropski poslanci iz Slovenije so po zaslišanju opozorili, da je kandidatka premalo konkretno odgovarjala na vprašanja evropskih poslancev. Nihče od slovenskih evropskih poslancev sicer ni stalni član odborov, ki sta zaslišala Bratuškovo.

Patricija Šulin (EPP/SDS) je ocenila, da “smo lahko slišali veliko leporečja in praznih besed, a zelo malo vsebine”. Po njenem mnenju je Bratuškova neprepričljivo odgovarjala tako na vprašanja, povezana z energijo, kakor tudi na vprašanja, povezana s spornim samoimenovanjem.

Šulinova zato tudi po zaslišanju ocenjuje, da je Alenka Bratušek neprimerna za podpredsednico Evropske komisije, pristojno za energetiko.

Da bi bi lahko bili odgovori konkretnejši, bolj strokovni in seveda bolj poglobljeni, je prepričana tudi njena strankarska kolegica Romana Tomc. Ali so odgovorili zadostili standardom obeh pristojnih odborov, bodo odločali koordinatorji političnih skupin, zato menim da moramo na razplet te odločitve počakati, je še menila Tomčeva.

Milan Zver (EPP/SDS) pa pričakuje, da bodo politične skupine zahtevale dodatne pisne odgovore, ponovno zaslišanje ali glasovanje o primernosti Bratuškove na odboru.

“Bratuškova v odgovorih ni razjasnila dvomov glede pravilnosti postopka imenovanja, prav tako se je izogibala odgovoru glede osnutka poročila KPK. Njeni odgovori na strokovna vprašanja so bili splošni, vsebinsko prazni. Občutek v dvorani je bil, da tematike ne pozna, poslanci pa so bili nad tem vidno razočarani in presenečeni,” je ocenil Zver, ki meni, da nastop Bratuškove Sloveniji ne more biti v ponos.

Lojze Peterle (EPP/NSi) je prepričan, da bo dejstvo, da poslanci od Bratuškove niso dobili konkretnih odgovorov, bistveno vplivalo na oceno njenega nastopa. Priznava sicer, da se v kratkem času ne da strokovno in politično pripraviti na tako zahtevne teme, a je kljub temu pričakoval bolj verodostojne odgovore.

Menil je še, da “njeno pojmovanje antifašizma v zvezi z njenim prepevanjem Banidiere rosse ni navdušilo prisotnih”.

Franc Bogovič (EPP/SLS) pričakuje, da bodo evropski poslanci Bratuškovo zavrnili, in upa, da bo nova slovenska vlada takoj predlagala “visoko strokovnega in izkušenega kandidata ali kandidatko za področje energetike, ki bo z znanjem in sposobnostjo v ugled Sloveniji”.

“Če je Bratuškova s praznimi besedami v DZ politično lahko delovala, pa Evropski parlament ni prostor, kjer lahko obračaš le nekaj fraz. Če želiš prepričati Evropski parlament, moraš poznati področje,” je dejal in dodal, da kandidatka ni podala niti enega samega vsebinsko poglobljenega odgovora na zelo konkretna strokovna vprašanja evropskih poslancev.

Tanja Fajon (S&D/SD) meni, da je razumljivo, da kandidati ne morejo poznati vseh podrobnosti, a se od njih vendarle pričakuje, da imajo določeno vizijo, strategijo in cilje.

“Alenka Bratušek na ta vprašanja žal ni odgovorila v tem duhu in mislim, da svoje priložnosti ni uspela dovolj dobro izkoristiti,” je ocenila poslanka, ki je bila tudi sama na seznamu kandidatov za komisarje, ki ga je slovenska vlada poslala v Bruselj. “Ne vem, kakšen bo končni izid, bojim pa se, da je slovenska kandidatka zapustila medel vtis, za kar mi je žal,” je dodala.

Ivo Vajgl (Alde/Desus) je v odzivu zapisal, da bi si želel, da bi bilo zaslišanje razlog za zadovoljstvo, če že ne za ponos, a se to ni zgodilo. Dvomi sicer, da bi kakšen drug slovenski kandidat zaslišanje opravil bolje in uspešneje, “politične intrige pa gotovo niso prispevale k temu, da bi zaslišanje minilo mirno in dostojanstveno”.

“Način, kako smo izbirali kandidata, in okoliščine globoke politične krize so pripeljale do tega, da je bil Sloveniji ponujen najtežji resor s problemi, iz katerih izhaja politična in gospodarska kriza Evrope in velikega dela sveta. Alenka Bratušek kljub trudu in iskrenosti vsebinskim problemom danes ni bila kos in se jih ni mogla naučiti v tako kratkem času,” je zapisal.

Tudi Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) je pričakoval bolj konkretne odgovore glede samega področja, ki naj bi ga pokrivala bodoča komisarka in ki je, kot je poudaril, široko ter terja veliko znanja.

Pri izdelavi ocene bo po njegovem prepričanju odločilno prav to, kako je Bratuškova odgovarjala na strokovna vprašanja, in ne toliko, kakšni so bili njeni odgovori na politična vprašanja, “ki so bila posredovala iz Slovenije in so imela jasen namen”.

STA