Prvi sončni elektrarni v Brdih se bo v kratkem pridružila še druga
Zakoncema Gassner daje elektriko sončna elektrarna, ki sta jo postavila na streho svoje hiše na robu Medane v Brdih. Druga v tistih krajih bo predvidoma v decembru začela delovati na strehi šole na Dobrovem.
MEDANA, DOBROVO> Prvo sončno elektrarno v Brdih sta na streho hiše na robu Medane postavila zakonca Ilonka in Michael Gassner. V Brda sta se priselila pred dvema letoma (privabila ju je predvsem narava), pred tem pa sta živela v Domžalah in na Dunaju, od koder je Michael doma. “Cilj je bil ekološka hiša brez peči,” nam je povedal Michael. Kot pojasnjuje, vse v njihovem domu napaja izključno elektrika, tudi sistem ogrevanja s toplotno črpalko, medtem ko sanitarno vodo ogrevajo sončni kolektorji.
Decembra naj bi v Brdih začela delovati sončna elektrarna na strehi OŠ Dobrovo. Postavlja jo podjetje TEP iz Posočja. Te dni montirajo fotovoltaične plošče, pred tem so v dogovoru z občino obnovili izolacijo. Na strehi bo skupaj 348 plošč z največjo močjo 85 kilovatov, ki bo poleti lahko presežena. Na leto bo proizvedla predvidoma 96.000 kilovatnih ur energije, dovolj za letno oskrbo 28 gospodinjstev. Koliko elektrike bodo plošče oddajale, pa je odvisno od vremenskih razmer. V deževnih zimskih dneh bo proizvodnja lahko padla pod 90 kWh na dan, poleti pa presegla 380 kWh.
Za nekaj hiš energije
V oktobru letos sta Gassnerjeva zagnala elektrarno s fotovoltaičnimi ploščami, ki prekrivajo celotno streho. Kot so nam pojasnili v Elektru Primorska, bi s tem (pri pogoju da bi letno obratovala 1200 ur) lahko oskrbovali tri do štiri gospodinjstva. A to ne pomeni, da je hiša Gassnerjevih energetsko samozadostna. Za to bi morali namestiti dovolj močne akumulatorje za shranjevanje energije, saj elektrarna deluje le pod sončnimi žarki. Za to pa je potrebna dodatna investicija, ki bi precej presegala dosedanjo (40.000 evrov). Sicer pa hiša leži na skoraj idealni legi, sence nad streho skoraj ni.
Ker omenjenih akumulatorjev elektrarna nima, same hiše ne oskrbuje, temveč vso proizvedeno elektriko oddaja v omrežje. Od tam se potem “vrača” h Gassnerjevim. Pa se to splača? Michael pritrjuje: “Če za vsak proizvedeni kilovat elektrike iz obnovljivih virov dobim 38 stotinov, elektriko iz omrežja pa plačujem po deset stotinov, potem se splača.” Računa, da se mu bo naložba povrnila v desetih letih in da bo ugodne odkupne cene deležen 15 let.
Po podatkih Elektra Primorska na delovnem območju podjetja ta čas deluje 42 sončnih elektrarn. Njihova skupna nazivna moč znaša 1417 kilovatov. Samo letos jih je podjetje v omrežje priključilo 24 in samo v novembru osem.
S podporo se splača
V Sloveniji je namreč možen zagotovljeni odkup energije, proizvedene z obnovljivimi viri, pravijo v državnem podjetju Bozen, ki je Gassnerjevim uredilo prodajo elektrike. Gre za to, da je odkupna cena za določeno obdobje subvencionirana in višja od tržne. Po pojasnilih podjetja je moč dobiti podporo tudi za visoko učinkovito proizvodnjo in subvencije za naložbe.
Svojo sta Gassnerjeva uresničila v nekaj mesecih. V maju sta oddala ponudbe za fotovoltaične plošče, naročila sta jih konec julija, sredi oktobra pa elektrarno priključila na omrežje. Vse skupaj pa sta opravila prek svojega podjetja. “Ker je to lažje,” pravi Michael.
AMBROŽ SARDOČ