Prvinska Istra za sodobne popotnike
Turizem so zgodbe, v Istri pa je teh na pretek, samo poiskati jih je treba in jih v primerni obliki ponuditi sodobnemu popotniku. Nič več dirjanja od spomenika do spomenika, torej, temveč iskanje drobcev in posebnosti, značilnih zgolj in samo za Istro in njene ljudi.
To je bilo vodilo skupine slovenskih in hrvaških strokovnjakov za turizem, ki so tik pred začetkom sezone predstavili Istro kot enotno turistično destinacijo in ponudili načine za njeno izvirno trženje. Sedaj so na vrsti podjetniki, pravi stroka, ki naj bi v predlaganem pristopu našli nišo zase, se povezali v mrežo in skupaj postali prodornejši in konkurenčnejši.
Legenda o argonavtih pripoveduje, da je grški junak Jazon na begu pred Kolhijci, ki jim je ukradel zlato runo in odpeljal princeso Medejo, v Črnem morju zašel s poti in namesto proti Egejskemu morju zaplul v ustje Donave. Po Donavi, imenovani Hister, in njenih pritokih so argonavti pripotovali do Vrhnike, od tam po kopnem do Kvarnerja in naprej proti Grčiji. Za seboj so pustili poražene kolhijske zasledovalce, ki se niso mogli več vrniti domov. Ti so poiskali miren morski zaliv, ustanovili mesto in ga poimenovali Polai, mesto beguncev. Tako je nastal današnji Pulj, Istre pa se je po reki Donavi prijelo ime Hister.
Dežela legend
Z legendo o argonavtih je povezanih vse polno krajev, tudi Koper, podobnih mitov pa v Istri kar mrgoli. Običajno pripovedujejo o dogodkih, ki so pustili tako močan pečat v bitju in žitju istrskih ljudi, da so se ohranili tudi v obliki materialne dediščine. Kot je na primer zgodba o mestu Cissa, istrski Atlantidi pred Rovinjem, ki naj bi jo v 6. stoletju naše ere v potresu morje dobesedno pogoltnilo vase. Ali zgodba o Atili, strašnem kralju s pasjo glavo, ki je trikrat zalajal vsakokrat, ko se je nameril spregovoriti. V svojem osvajalskem pohodu naj bi do tal porušil Dvigrad, Sveti Lovreč in Mutvoran, v ljudski domišljiji pa se je ohranil s pasjimi ušesi in dolgim jezikom, kot ga lahko vidimo na portalu cerkve v Vižinadi.
Vse legende in zgodbe, ki so skozi stoletja spremljale nastajanje in ugašanje mest, kaštelov in kaštelirjev, postajajo danes ponovno aktualne, tokrat kot neprecenljiv del sodobne turistične ponudbe. Nematerialna dediščina Istre pa je le ena od razsežnosti, na katero so v obsežni študiji Istra - avtentična destinacija dobrega počutja opozorili raziskovalci Mediteranskega inštituta za raziskave v turizmu pri portoroški Turistici in Inštituta za kmetijstvo in turizem iz Poreča. Prepričani so, da je treba Istro predstaviti kot enotno turistično destinacijo, in jo kot tako tudi tržiti. Ne le zato, ker je enovita iz geografskega zornega kota, temveč predvsem zato, ker združena ponuja veliko več kot razdrobljena na posamezne segmente.
“Meja je lahko prelom ali stik,” je prepričana dr. Ksenija Vodeb s Turistice, ena od nosilcev čezmejnega projekta Istra - avtentična destinacija dobrega počutja. Meja kot stik je bila tudi iztočnica za njihov skupni projekt.
VIDA G. POSINKOVIĆ
Več o tem lahko preberete v prilogi Sobota v tiskani izdaji Primorskih novic.
