Prvo leto drugega mandata Donalda Trumpa korenito spremenilo svet in ZDA

WASHINGTON > Trump je v svojem drugem mandatu, ki se je začel 20. januarja 2025, že od začetka nastopil precej bolj drzno kot med letoma 2017 in 2021, ko je prvič vodil ZDA. Na globalnem političnem prizorišču je poskrbel za nemalo razburjenja in praktično porušil mednarodni red, ki se je z ZDA na čelu vzpostavil po drugi svetovni vojni. Predstavljal se je kot predsednik miru in se angažiral v prizadevanjih za premirje v Gazi, Ukrajini in drugih konfliktih po svetu, hkrati pa odobril vojaška posredovanja v sedmih državah, vključno z Iranom in Venezuelo. Z uvedbo obsežnih carin je zaostril trgovinsko vojno proti Kitajski in odtujil ZDA od številnih zaveznic.

Gaza in Ukrajina

Trump se je po prevzemu mandata hitro lotil pogajanj za končanje izraelske ofenzive v Gazi, ki se je začela 7. oktobra 2023. Sprva je februarja lani sprožil ogorčenje z napovedjo prevzema Gaze, izselitve njenih prebivalcev in nastanka “riviere Bližnjega vzhoda”. Sledila so večmesečna pogajanja in konec septembra je Trump predstavil mirovni načrt, ki sta ga sprejeli obe strani, novembra ga je potrdil še Varnostni svet ZN. Trenutno v Gazi še vedno velja krhka prekinitev ognja, v Washingtonu pa so nedavno oznanili začetek druge faze Trumpovega načrta.

Trump se je lotil tudi pogajanj za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je pred izvolitvijo na položaj trdil, da bi jo lahko končal v enem dnevu. Začelo se je februarja lani z burnim srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kasneje so ZDA omejile pomoč Ukrajini in jo začele pogojevati z zahtevami po ukrajinskih redkih zemljah in povračilu stroškov. V letu 2025 so se zvrstila številna srečanja. Trump je predstavil tudi načrt za konec vojne v Ukrajini, vendar njegovi pogovori doslej niso prinesli oprijemljivih rezultatov.

Evropa in transatlantski odnosi

Trump in ameriški podpredsednik JD Vance sta od samega začetka mandata izkazovala hladen in kritičen odnos do Evrope. Vance je že februarja lani z odmevnim govorom na varnostni konferenci v Münchnu, v katerem je kritiziral Evropo in zlasti EU, nakazal smer, v katero so se nato premaknili transatlantski odnosi. Evropski voditelji so se vse leto trudili, da bi ustregli Trumpovim muham in zahtevam, kot je bila denimo junija sprejeta zaveza po zvišanju obrambnih izdatkov članic zveze Nato na pet odstotkov BDP.

A predsednik ZDA je kljub njihovemu laskanju in spravljivosti še naprej izkazoval prezir do Evropske unije. Ta se je pokazal tudi v novi strategiji nacionalne varnosti, v kateri je Trump zapisal, da je Evropa v civilizacijskem zatonu. Eden ključnih sporov, ki se je letos znova znašel v ospredju, je tudi Trumpovo vse bolj resno izražanje namere po ameriškem prevzemu Grenlandije.

Carine in trgovinske vojne

Trump je aprila oznanil “dan osvoboditve” ZDA in z izvršnim ukazom uvedel vzajemne carine za praktično ves svet, s čimer je prekršil več mednarodnih sporazumov. Na udaru sta se ob Kitajski znašli zlasti sosednji Mehika in Kanada ter druge države, s katerimi so imele ZDA visok zunanjetrgovinski primanjkljaj. Sledila so pogajanja o znižanju ali odlogu carin v zameno za investicije ali druge ukrepe v prid ZDA. EU je konec julija z ZDA sklenila okviren trgovinski dogovor, ki carine za uvoz večine blaga iz EU v ZDA določa pri 15 odstotkih, pogajanja o dodatnem znižanju carin se nadaljujejo, ameriška stran pa pri tem želi doseči spremembe evropskih pravil na digitalnem področju.

Trump je lani nadaljeval in še zaostril trgovinsko vojno proti Kitajski, Peking pa se ni uklonil in je prav tako odgovarjal z višanjem carin, ki so na neki točki na obeh straneh presegle 120 odstotkov. Nato so sicer dosegli določene omilitve in odloge, po oktobrskem srečanju Trumpa in kitajskega predsednika Xi Jinpinga se nadaljujejo prizadevanja za dogovor.

Mirovna prizadevanja in vojaške operacije

Trump se je predstavljal kot “predsednik miru” in večkrat poudaril, da je končal sedem vojn po svetu. Kot enega izmed mirovniških dosežkov so mu številni sicer priznali posredovanje za premirje v Gazi, čeprav kritiki in mednarodne organizacije opozarjajo, da razmere kljub prekinitvi ognja ostajajo katastrofalne.

Trump je večkrat zatrdil, da bi si zaslužil Nobelovo nagrado za mir. Kljub temu so ZDA pod njegovim vodstvom redno izvajale vojaške operacije, zlasti na Bližnjem vzhodu, kjer so junija sodelovale tudi v izraelskih napadih na Iran. Svet je v začetku leta pretresla še bliskovita vojaška akcija ZDA v Venezueli, v kateri so ZDA zajele predsednika Nicolasa Madura, pred tem pa je ameriška vojska v Karibskem morju pobila več kot sto ljudi.

Inavguracija in izvršni ukazi

Prvo leto njegovega vladanja so v ZDA zaznamovali številni izvršni ukazi, agresiven boj proti nezakonitim priseljencem in političnim nasprotnikom ter številni ukrepi, izvedeni mimo kongresa, ki se je skupaj z vrhovnim sodiščem praktično podredil predsedniku in vladi. Več nasprotovanja in trenj je medtem opaziti na ravni zvezni držav in večjih mest, še posebej tistih, ki jih vodijo demokrati. S samovoljnim vladanjem si je Trump nakopal številne kritike, njegova podpora v javnomnenjskih raziskavah pa po podatkih ameriških medijev vztrajno pada.

Trump je ob svoji drugi inavguraciji napovedal, da se začenja zlata doba Amerike, in napovedal vrsto ukrepov, med njimi izgon milijonov priseljencev, umik iz mednarodnih sporazumov in organizacij pod okriljem Združenih narodov, izgradnjo najmočnejše vojske na svetu ter pospešeno pridobivanje fosilnih goriv. Inavguraciji je sledil niz izvršnih odredb in ukazov, skupno jih je Trump v letu 2025 podpisal kar 225. Med drugim je odpravil številne politike svojega predhodnika Joeja Bidna, pomilostil svoje podpornike, ki so 6. januarja 2021 napadli ameriški kongres, umaknil ZDA iz WHO in pariškega podnebnega sporazuma, preimenoval Mehiški zaliv v Ameriški zaliv ter ustanovil urad za vladno učinkovitost (Doge) pod vodstvom Muska. Številni izmed teh ukazov so še vedno v postopku izpodbijanja na sodiščih, saj jih mnogi vidijo kot sporne, nezakonite ali neustavne.

Carine in gospodarstvo

Trump je aprila uvedel vzajemne carine za praktično vse države sveta, s čimer naj bi prekoračil zakonska pooblastila. Svarila nekaterih ekonomistov o gospodarski katastrofi v ZDA zaradi posledic uvedbe carin se sicer za zdaj niso uresničila, toda strokovnjaki menijo, da bi se lahko škoda pokazala šele letos, saj številne carine še niso stopile v veljavo, podjetja so zaradi strahu pred posledicami nakopičila zaloge in začasno ublažila višje stroške.

Osrednji del Trumpove agende na področju gospodarstva je definiral julija sprejeti vseobsegajoči zakon z neuradnim imenom En velik, lep zakon (ang. One Big Beautiful Bill), ki je med drugim uvedel obsežna znižanja davkov, zlasti za najbogatejše, ter drastično zmanjšanje državnih pomoči, sredstev za zdravstveno varstvo in subvencij za čisto energijo.

Gospodarska slika ZDA glede na analizo britanskega časnika Guardian med drugim kaže na še vedno visoko inflacijo, neenakomerno rast BDP in nestabilen trg dela, čeprav je Trump ob koncu leta 2025 razglasil “gospodarsko zmago”, zagovarjal domnevne pozitivne učinke carin in se skliceval na padec cen življenjskih potrebščin, ki v resnici naraščajo. Ob tem za morebitne gospodarske težave še vedno pogosto krivi Bidna, nedavno se je njegova vlada spravila tudi na predsednika centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeroma Powlla.

Agresivno proti nezakonitim priseljencem

Trump je januarja postal prvi predsednik ZDA, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, že od svojega prvega mandata pa bije številne bitke v javnosti in na sodiščih. Po prevzemu oblasti je začel odpuščati uslužbence zvezne vlade, zamrznil proračunska sredstva za nekatere univerze, ki so se nato obrnile na sodišča, in ukinil programe “raznolikosti, enakosti in vključevanja” (DEI). Zvezna sodišča so blokirala številne njegove ukrepe, kljub temu Trump v svojih namerah ne popušča.

Predvsem drugo polovico leta so zaznamovale polemike glede zahtev po objavi dosjejev obsojenega spolnega prestopnika in Trumpovega prijatelja Jeffreyja Epsteina. Primer je sprožil tako spore znotraj Trumpove vlade kot razkol med njegovimi podporniki, ki zahtevajo odgovore.

Trump je že ob začetku mandata napovedal oster boj proti nezakonitemu priseljevanju in napovedal izgon več milijonov tujcev, kar se je delno tudi uresničilo. Od lanskega poletja je na ulice napotil vojsko, večinoma v večja mesta pod vodstvom demokratov. Operacije naj bi bile namenjene boju proti kriminalu in nezakonitim priseljencem. Zlasti Minneapolis je postal prizorišče obračuna med Trumpovo vlado in zvezno državo Minnesota, ki je vložila tožbo proti zvezni vladi, Trump pa je oblastem v Minnesoti nato zagrozil z uporabo zakona o vstaji in napotitvijo vojske.

Agenti Službe za priseljevanje in carine (Ice) so z agresivnim posredovanjem proti pogosto nedolžnim državljanom večkrat povzročili mnogo razburjenja v ameriški javnosti, okrepili so se protesti državljanov in kritike številnih demokratskih politikov, ki pa večinoma ostajajo zgolj pri besedah.