Prvotni Breivikov cilj je bil obglaviti premierko
Norveški množični morilec Anders Behring Breivik je danes na sodišču v Oslu razkril, da je bil prvotni cilj strelskega pohoda na otoku Utoya ujeti in obglaviti nekdanjo norveško premierko Gro Harlem Brundtland. Povedal je, da je vse to nameraval posneti in videoposnetek objaviti na svetovnem spletu.
OSLO> Brundtlandova je poletni tabor laburistične stranke na otoku Otoya v bližini Osla zapustila, še preden je Anders Behring Breivik 22. julija lani po eksploziji bombe v Oslu prispel na otok.
Breivik je dejal, da je idejo o obglavljenju Brundtlandove dobil pri teroristični mreži Al Kaida, v isti sapi pa tudi pripomnil, da je “obglavljanje tradicionalna evropska smrtna kazen”.
Breivik: Cilj je bil, da ubijem vse”
Četrti dan sojenja je Breivik še povedal, da je načrtoval, da bo na otoku ustrelil veliko več ljudi, kot jih je dejansko, 69. Na poletnem taboru laburističnega podmladka iz celotne Norveške se je zbralo skoraj 600 ljudi. “Cilj ni bil, da bo na Utoyi ubil 69 ljudi. Cilj je bil, da ubijem vse,” je dejal Breivik. Razkril je še, da je svoje orožje, s katerim je moril na otoku, poimenoval z imeni iz nordijske mitologije. Polavtomatsko puško je tako poimenoval gungnir, kot se imenuje magična harpuna boga Odina, ki se vrne po vsakem metu, polavtomatska pištola pa je bila mjolner in je ime dobila po kladivu boga vojne Thora.
Breivik je v nadaljevanju razkril, da je pred streljanjem prvotno načrtoval eksplozije treh bomb v Oslu. Pojasnil je, da je bil njegov prvotni načrt, da napade vladno četrt v norveški prestolnici, sedež laburistične stranke, tretji cilj napada pa bi lahko bila kraljeva palača. Tako je najprej načrtoval, da bo izdelal tri avtomobile bombe. Glede morebitnih ciljev pa je razmišljal o vladni palači stortinget, mestni hiši in stavbi v bližini časnika Aftenposten.
Zagovornik monarhije
O kraljevi palači je razmišljal, ker naj bi jo laburistična stranka uporabljala za državne obiske, pri tem pa mu je bilo po njegovih besedah pomembno, da kraljeva družina ne bi utrpela nobene škode. “Sem zagovornik monarhije,” je dejal množični morilec in terorist. Proti večkratni eksploziji bombe se je odločil, ko je ugotovil, da je prva stavba “veliko bolj zapletena, kot je mislil,”.
Breivik je danes še razkril, da mu ni uspelo, da bi izdelal več kot eno bombo, zaradi česar je moral izbrati med svojimi potencialnimi cilji. Hkrati se je tudi dodatno odločil, da bo izvedel pokol. “Najbolj privlačen cilj se mi je zdela mednarodna konferenca novinarjev Skup, a zaradi časovne stiske tega napada leta 2011 nisem mogel organizirati,” je dejal Breivik. Za naslednji najprimernejši cilj je nato izbral poletni tabor laburističnega podmladka.
Desničarskemu pozdravu se je odpovedal
Breivik danes ob prihodu na sodišče ni pozdravil z desničarskim pozdravom, potem ko so preživeli in sorodniki žrtev izrazili nezadovoljstvo nad njegovim dosedanjim ravnanjem.
Odvetniki preživelih in sorodniki žrtev so v sredo vložili pritožbo zaradi Breivikovega ravnanja ob prihodu na sodišče, ko je vsakič po odstranitvi lisic pozdravil s pozdravom skrajne desnice - z desno roko, stisnjeno v pest, se je najprej dotaknil prsi, nato pa jo iztegnil pred seboj.
Breivikovi odvetniki so po pritožbi sporočili, da so svojega klienta seznanili s pritožbo in mu svetovali, naj se danes odpove desničarskemu pozdravu. Tožilstvo Breivika danes zaslišuje predvsem o tem, kako je načrtoval bombni napad v Oslu in strelski pohod na otoku Utoya v bližini Osla.
Ni verjel, da bo lahko pobegnil iz Osla
Breivik je danes na sodišču tudi povedal, da ne stoji za vsemi navedbami v svojem 1500 strani dolgem manifestu. Pojasnil je, da gre zgolj za osnutek in dokument še ni dokončan. Manifest po njegovih besedah tudi ne odraža njegovega mnenja, pač pa mnenje številnih Evropejcev. Dejal je tudi, da mu je pisanje manifesta naložila neimenovana mreža skrajnih nacionalistov. Breivik je samo nekaj ur pred julijskimi napadi na približno tisoč naslovov po elektronski pošti poslal svoj manifest z naslovom 2083 - Evropska izjava o svobodi.
33-letni Breivik je pred napadom menil, da ima zelo majhne možnosti, da bi mu po eksploziji bombe v Oslu uspelo pobegniti iz norveške prestolnice. “Menil sem, da imam manj kot pet odstotkov možnosti, da preživim”, je dejal. Dodal je, da je pričakoval, da ga bo ob poskusu odhoda iz Osla aretirala policija.
Na napad se je pripravljal z igranjem igric
Za napad se je po lastnih besedah začel pripravljati leta 2006 in pričakoval je, da bo to “samomorilska” operacija. Zaradi napada je leto dni po 16 ur na dan igral računalniško igrico. V tem času je tudi prekinil vse socialne stike, kar mu je omogočilo, da se je v celoti lahko posvetil pripravam na napad. Igranje igrice je bilo “zgolj zabava” in po njegovih besedah ni imelo nobenega opravka z julijskim napadom. Na večurno igranje igrice je bližnja okolica po besedah Breivika reagirala z zgroženostjo, saj je pred tem bil zelo družaben.
“A nisem jim mogel reči, da sem si vzel leto dni prosto, ker se mislim pet let kasneje razstreliti,” je dejal. Povedal je, da se je za napad uril s pravim orožjem in večkrat je zaradi tega tudi sodeloval na strelskem urjenju v nekem strelskem društvu.
Izgnali Nemko, ki trdi, da je Breivikovo dekle
Norveški mediji danes poročajo, da so iz Norveške izgnali Nemko, ki naj bi bila Breivikova podpornica. Ženska naj bi skušala v ponedeljek, ko se je začelo sojenje Breiviku, priti na sodišče v Oslu in videti Breivika, ob tem pa je zatrjevala, da je Breivikovo dekle. Žensko so nato pridržali in sprožili postopek izgona. Norveško je zapustila v sredo. Nemške oblasti so ob tem sporočile, da je ženska znana nemški policiji. Nemka sama je povedala, da je v Oslo pripotovala v nedeljo iz Stuttgarta.
STA