PS in SD ostajata neomajni glede interpelacije Gorenaka

LJUBLJANA> Iz urada informacijskega pooblaščenca so danes sporočili, da v inšpekcijskem nadzoru niso mogli ugotoviti niti vzroka za izginule podpise pod referendumsko pobudo o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank niti tega, ali so podpisi izginili namenoma. Je pa pooblaščenec med drugim ugotovil, da tako v državnem zboru kot tudi na notranjem ministrstvu ne ravnajo dovolj skrbno z dokumentacijo z osebnimi podatki zaupne narave. Zaradi izginulih podpisov pod referendumsko pobudo je PS tudi vložila interpelacijo zoper notranjega ministra Vinka Gorenaka.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko meni, da je z ugotovitvijo informacijskega pooblaščenca padel tudi ključni razlog in argument interpelacije zoper Gorenaka. Tanko namreč ocenjuje, da je informacijski pooblaščenec s tem, ko ni mogel ugotoviti vzroka za izginule podpise, kot tudi ne, ali so podpisi izginili namenoma, pritrdil ugotovitvam Gorenaka, ki je ves čas poudarjal, da ministrstvo ni odgovorno za izginotje podpisov.

Möderndorfer: V Gorenakovi zgodbi je veliko lukenj

Vodja poslanske skupine PS, ki je tudi vložila interpelacijo zoper Gorenaka, Jani Möderndorfer pa trdi, da se podpisi “zagotovo niso izgubili slučajno v vetru med državnim zborom in ministrstvom za notranje zadeve”. Kot pravi, je v zgodbi Gorenaka toliko lukenj, da je nemogoče govoriti, da se je "izguba" podpisov zgodila slučajno oziroma nenamerno. “Zato se Gorenak tej odgovornosti ne more izogniti, saj sama teža kršitve terja politično oziroma objektivno odgovornost. Politična odgovornost pa pomeni zgolj odstop oziroma razrešitev ministra za notranje zadeve,” je prepričan Möderndorfer.

To, da ni mogoče ugotoviti krivde, je bil po mnenju vodje poslanske skupine SD Janka Vebra tudi “razlog, da so zavestno poskušali izpeljati to manipulacijo z izgubo odpisov, kajti vedo, da ne obstajajo zapisniki, iz katerih bi bilo razvidno, koliko podpisov je bilo oddanih in predanih”. A v SD vztrajajo, da je minister Gorenak zagotovo objektivno odgovoren za izgubo podpisov in bodo podprli interpelacijo zoper njega. Veber je pojasnil, da so v njegovo odgovornost še bolj prepričani potem, ko so lahko prebrali uradni zaznamek internega inšpekcijskega pregleda v državnem zboru in tudi zapisnik notranjega nadzora na notranjem ministrstvu, iz katerega je dejansko razvidno, da 36 strani, ki so sicer označene, kot da bi bile pregledane, ni bilo parafiranih.

Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je pojasnil, da poročila o ugotovitvah informacijskega pooblaščenca še niso prejeli, da pa ga bodo, ko ga dobijo v roke, z zanimanjem pregledali. “Vseeno pa pričakujemo, da bo policijska in tožilska preiskava dala ustrezne rezultate,” je dodal.

Tudi poslanec SLS Roman Žveglič upa, da bodo nadaljnje preiskave ugotovile, kje se je zadeva zaustavila. “Če bi imeli v tej hiši zadeve urejene vsaj tako, kot jih imajo v enem vaškem skladišču, potem do tega zapleta ne bi prišlo ali pa bi se vedelo, da je krivda na ministrstvu za notranje zadeve,” je dejal. Kot dobro pa je ocenil to, da je v državnem zboru že izšlo novo navodilo glede preverjanja podpisov. O glasovanju glede interpelacije zoper Gorenaka pa se bodo po Žvegličevih besedah v poslanski skupini odločili po razpravi v državnem zboru.

Jurša: Izguba podpisov je bila nemarnost in to se ne bi smelo zgoditi

Vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša pravi, da so problematiko glede podpisov raziskovali različni organi, ne le informacijski pooblaščenec. “Izguba podpisov je bila nemarnost in to se ne bi smelo zgoditi,” je dejal. O tem, ali bi bilo treba za preprečitev takšnih dejanj pripraviti določene spremembe, pa pravi, da bodo morali o potrebnosti takšnih sprememb presoditi odgovorni organi in jih potem tudi predlagati. Toda v obravnavanem primeru gre predvsem za vprašanje doslednosti, opozarja. “Morali bi biti dosledni. Če bi bili dosledni, se to ne bi zgodilo,” je prepričan.

“Gre za zelo korektno ugotovitev,” pa je poročilo informacijskega pooblaščenca ocenil vodja poslancev NSi Matej Tonin. Tudi sam je opravil pregled in prišel do zaključka, da ni mogoče dokazati krivde ali nedolžnosti ne državnemu zboru ne ministrstvu za notranje zadeve. Strinja se tudi, da bi bilo treba spremeniti postopke pri posredovanju podatkov iz dr na ministrstvo, to pa se po njegovih informacijah že dogaja.

STA