Ptice padajo z neba
Jate mrtvih ptic iz neznanega vzroka padajo z neba, ponekod umirajo rakovice in ribe, znanstveniki še ne vedo, zakaj. Pojav že poraja več vrst ugibanj in pojasnjevanj, ki omenjajo v tajnosti preizkušanje novih vrst orožja in poskuse spreminjanja podnebja. Trditev sicer ne kaže jemati zares, ugibanja pa se bodo vrstila, dokler vzrok za to ne bo znan in podkrepljen z dokazi.
UMIRANJE ŽIVALI> V ZDA so nedavno, takoj po množičnem poginu ptic v Arkansasu enak pojav opazili še v Louisiani. Nekateri ugibajo, da so ptice trčile v daljnovod, drugi pa, da gre za množični samomor. V okrožju Pointe Coupee v Louisiani so zatem našli še nove poginule ptice kar na regionalni cesti. Pojav se je ponovil še na švedskem, na ulicah mesta Falköping. Nekateri pogin pripisujejo ognjemetu, ki naj bi ptice prestrašil, da so skrenile.
Ptiči so pred zimo bolj zavarovani od sesalcev. V ta namen imajo mehak puh, ki jih ščiti pred mrazom. Vseeno pa ne preživijo, če nimajo na voljo dovolj hrane. Nekatere vrste ptic so se prilagodile spremembam v okolju, ali pa se selijo v tople kraje, kjer imajo ugodne možnosti za preživetje. Njihove poti, čas selitve, višina leta in podobni podatki so splošno znani. Veliko neznank pa ostaja - od tega, kako poznajo pot, da ne zaidejo, kako najdejo posamezne kraje in zakaj prav slednje. Tudi to je neznanka, zakaj se nekatere ptice leta in leta vračajo celo v ista gnezda.
O pticah je na voljo veliko raziskav, veliko jih še poteka. Znane so navedbe raziskovalcev, ki domnevajo, da ptice vodijo izjemno dober vid in sposobnost, da si zapomnijo posamezne pokrajine, zemljišča in se orientirajo še s pomočjo več drugih značilnosti. Neka teorija navaja, da imajo poseben čut za določanje zemljepisnega položaja.
Ekologija opozarja na dejavnike v okolju, ki botrujejo selitvi zaradi gnezditve. Pomanjkanje hrane v okolju povzroča selitev vremenskih selivk. Pomanjkanje hrane in velika populacijska gostota lahko spodbudita množične selitve stalnih in tako imenovanih klateških vrst ptic. Takšne selitve lahko potekajo v nepredvidljivih smereh, celo na območja, kjer so pogoji za življenje slabši. Zato se kot posledica pojavita zmanjšanje neke populacije ptic in tudi pojav pogina.
Znano je tudi, da se živali različno odzivajo na vidne in slušne dražljaje. Bolje prenašajo predvidljive, časovno in prostorsko ciklično ponavljajoče se dražljaje. Motnje, ki so posledica zaradi vznemirjanja ptic, se lahko odrazijo le pri posamičnih osebkih, lahko pa vplivajo na socialno strukturo v skupinah živali, kakršna je jata ptic. Takšne motnje imajo lahko za posledico tudi večjo porabo energije, hitrejšo izčrpanost in pogin ptic.
Morda so te vrste motenj tudi tokrat botrovale vznemirjenosti, posledica slednje pa je bila nezmožnost orientacije, zato so se ptice tudi ranile, ker so se zaletavanje v ovire, steklene površine, daljnovode. Šlo je morda še za izčrpanost in nastal je množičen pogin. Upati je, da bodo vzroki za take nenavadne in množične pogine v zadnjih dneh kmalu znani, hkrati z znanstveno podkrepljenimi pojasnili, tako da bodo ugibanja nadomestili stvarni podatki.
Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.
