Puščave grozijo tudi Evropi
Danes je svetovni dan boja proti dezertifikaciji (širjenju puščav) in degradaciji tal. Stanje tal je za ljudi zelo pomembno, saj je od njega odvisna pridelava in kvaliteta hrane, pa tudi oskrba s pitno vodo.
LJUBLJANA >Konvencijo Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal je do zdaj podpisalo 193 držav. Ta konvencija je edini mednarodno zavezujoči dokument, ki ščiti tla.
Problem tal lahko ogrozi domove in prisili ljudi v preseljevanje, zato je globalni cilj konvencije izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostnega razvoja, prenavljanje degradiranih zemljišč ter ohranjanje in skrbno gospodarjenje z vodnimi viri.
Slovenija je konvencijo podpisala leta 2001, opredelila pa se je kot prizadeta država severnega Sredozemlja. Čeprav je Slovenija dokaj bogata s padavinami, pa jo je v zadnjih 50 letih suša prizadela kar 14-krat, od tega osemkrat po letu 1990 in petkrat po letu 2000.
Za razumevanje pomena zaščite tal so na Agenciji RS za okolje v sodelovanju z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane pripravili poljudno predstavitev te tematike. Pojasnili so, da je širjenje puščave globalni problem, ki prizadeva kar tretjino zemeljskega kopnega površja. Po predvidevanjih Združenih narodov se bo do leta 2025 v puščave spremenilo kar dve tretjini obdelovalne zemlje v Afriki, tretjina rodovitnih površin v Aziji in petina v Južni Ameriki. Problem širjenja puščav že prodira tudi v Evropo skozi severno Sredozemlje. Na Portugalskem je ogroženih 60 odstotkov vseh površin, v Španiji 31 odstotkov, v Turčiji pa 75 odstotkov obdelovalnih zemljišč.