Putin kritičen do Zahoda, a odnosov ne namerava okrniti

Svet
, posodobljeno:

Ruski predsednik Vladimir Putin je v letnem govoru o razmerah v državi danes Zahod obtožil, da je ukrajinsko krizo in priključitev Krima izkoristil za izgovor za uvedbo sankcij proti Rusiji. A Rusija, ki verjame vase in lahko vse uresniči, ne namerava okrniti odnosov z ZDA in Evropsko unijo, je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Vladimir Putin je kritičen do Zahoda, a odnosov ne namerava okrniti.
Vladimir Putin je kritičen do Zahoda, a odnosov ne namerava okrniti.Wikipedia

MOSKVA > Po oceni Vladimirja Putina politika brzdanja Rusije ni od včeraj, ampak jo izvajajo vsakič, ko ocenijo, da je preveč samostojna. “Vsakič, ko se nekomu zdi, da je Rusija postala preveč močna, neodvisna, takoj uveljavijo te instrumente,” je glede zahodnih sankcij dejal v govoru v Kremlju. Če ne bi bilo napetosti glede Krima in Ukrajine, bi po njegovi oceni Zahod “izmislil kak drug izgovor, da bi zadržal naraščajoče možnosti Rusije”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija spoštuje suverenost nekdanjih sovjetskih republik, tudi Ukrajine, vendar želijo nekatere države razpad Rusije, je dejal in opozoril, da Rusija ni dovolila, da bi razpadla po jugoslovanskem scenariju, kot tega ni dovolila niti Hitlerju. Rusom se je zahvalil za podporo in poudaril, da je ravnanje z Rusijo s pozicije sile nesmiselno, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Ponovil je, da sankcije proti Rusiji škodijo tudi tistim, ki so jih uvedli, da pa Moskva ne namerava okrniti odnosov z EU in ZDA. “Pod nobenimi pogoji ne bomo okrnili svojih vezi z Evropo in Ameriko. Hkrati bomo oživili in razširili tradicionalne vezi z jugom ameriške celine, nadaljevali sodelovanje z Afriko, državami na Bližnjem vzhodu,” je dejal.

Priključitev Krima je označil za zgodovinsko in poudaril, da ima Krim za Ruse velik civilizacijski in sakralen značaj.

To je že enajsti Putinov letni govor, ki se ga danes v Kremlju udeležuje okoli tisoč povabljenih - poslanci, člani vlade, predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča, visoki predstavniki lokalnih oblasti, verski predstavniki ter predstavniki nekaterih medijev.

STA