Led je bil le načet, ne prebit

ŽENEVA > Da led ni bil povsem prebit, priča tudi podatek, da si Joe Biden in Vladimir Putin nista izmenjala vabil v Moskvo oziroma Washington. Sta pa navezala stik, kar je v sedanjem trenutku napredek. Dogovor, ki sta ga vendarle dosegla, je, da si bosta državi ponovno izmenjali veleposlanike oziroma da bo izgon diplomatskega osebja preklican. Dogovorila sta se tudi, da bosta državi v pogovorih resno načeli vprašanje kiber kriminala.

Dolga zgodovina prelomnih srečanj
Srečanja med ameriškimi in ruskimi oziroma sovjetskimi predsedniki so bila v preteklosti vedno predmet pozornosti vsega sveta, številna med njimi so bila prelomna in so se vpisala v zgodovino. V novejši zgodovini je prvo takšno srečanje med Johnom F. Kennedyjem in Nikito Hruščovom na Dunaju 1961. Hruščov je Kennedyja na srečanju nadigral, kar je bilo jasno tudi ameriškemu predsedniku, ki je srečanje kasneje označil za “najhujšo stvar v mojem mojega življenju”. Sedemdeseta leta so prinesla razmeroma pogosta srečanja med Richardom Nixonom in Leonidom Brežnjevom, ki sta se dogovorila o omejevanju jedrske oborožitve. Brežnjev je sproščen odnos razvil tudi z Nixonovim naslednikom Geraldom Fordom. Prelomno je bilo srečanje med predsednikoma Ronaldom Reaganom in Mihailom Gorbačovom leta 1985 v Ženevi, kjer sta ustvarila temelj za washingtonski podpis dogovora o uničenju 2692 jedrskih konic dve leti kasneje. Kar sedemkrat se je Gorbačov sestal z Georgeom Bushem starejšim, s katerim sta razvila prijateljski odnos. Leta po prelomu tisočletja pa zaznamuje Vladimir Putin, ki je bil za vse ameriške predsednike trd sogovornik, velja pa splošna ocena, da so se odnosi med velesilama po njegovem prevzemu oblasti slabšali.

Vprašanju novinarja CNN, ali je bilo srečanje “sovražno ali prijateljsko”, se je Vladimir Putin na novinarski konferenci po srečanju izognil z besedami, da je bilo “konstruktivno”. Prav tako se je izognil drugim vprašanjem o osebnih občutkih ob srečanju.

Ponovil je, da se državi razlikujeta v številnih stališčih, da pa sta strani danes pokazali pripravljenost te razlike preseči. Na vprašanje, ali je ruska stran sprejela zavezo, da bo zmanjšala pritisk na opozicije in še posebej na Alekseja Navalnega, je odgovoril, da je “ta mož” večkrat kršil zakonodajo, da so ga pozvali, naj tega ne počne, a je s svojim delovanjem nadaljeva, saj da si je očitno “želel, da bi ga aretirali.” Putin tudi tokrat Navalnega ni želel poimenovati z imenom.

“Putinu sem povedal, da nisem proti Rusiji. Sem pa za ameriško ljudstvo, človekove pravice, demokracijo,” pa je po srečanju povedal Joe Biden. “Zato bomo vsakič znova načenjali vprašanje usode Alekseja Navalnega,” je napovedal. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Navalni v zaporu umrl, je odvrnil, da bi bile posledice “uničujoče”.

Tudi on je vzdušje na pogovoru označil za pozitivno in se zavzel za sodelovanje na točkah, ki predstavljajo skupni interes.

Glede kibernetskih napadov in vmešavanja v volitve v drugih državah, ki sta jim posvetila precej časa, je Biden dejal, da “Putin ve, da bom ukrepal, če se bo to nadaljevalo”. Putin je vpletenost Rusije v takšna ravnanja sicer zanikal in jih pripisal ZDA.