Računalništvo “v oblaku”

Prepričujejo jih o prednostih, ki jih lahko prinese najem takšnih storitev. Največkrat obljubljajo poenostavitev poslovanja, saj se podjetje lahko bolj osredotoči na svojo osnovno dejavnost, znižanje internih stroškov poslovanja ipd.

Poenostavljeno rečeno, računalništvo “v oblaku” uporabnikom omogoča dostop do različnih storitev in sredstev prek interneta. Kupec lahko najame določeno storitev ali sredstva za uporabo računalniške infrastrukture, kot so strežniki, podatkovni centri ipd. Najame lahko tudi aplikacije za vodenje računovodstva, uporabo internetnega portala za prodajo izdelkov, storitev varn(ostn)ega shranjevanja podatkov prek interneta, uporabo pisarniških aplikacij ipd. Uporablja lahko tudi informacijsko komunikacijsko infrastrukturo, programsko opremo in razne platforme, na primer internetni portal.

Prednosti za kupca

Ena od prednosti za kupca naj bi bila, da plača glede na uporabo storitev, medtem ko ponudnik svoj poslovni model in s tem dobiček gradi na modelu čim boljšega izkoristka programske in strojne opreme za čim več kupcev. Strošek nakupa, vzpostavitve in vzdrževanja ponudnikove opreme se tako lahko porazdeli na veliko število kupcev.

Z najemom računalniških storitev v oblaku lahko svoje poslovanje občutno razbremenimo stroškov, povezanih z investiranjem v ustrezno strojno in programsko opremo. Nižji so tudi obratovalni stroški, kot na primer za vzdrževanje sistemov, porabo energije, sam poslovni prostor, ter posredno tudi del tehnološkega znanja, ki ga moramo zagotoviti v primeru, ko v podjetju vse izvajamo sami.

Najem takšnih storitev nas največkrat tudi reši skrbi glede zagotavljanja neprekinjenega poslovanja. Pravzaprav nas v tehnološkem smislu lahko najbolj skrbi predvsem to, da imamo ustrezen in zanesljiv dostop do interneta in s tem tudi do storitev, ki smo jih najeli.

Na kaj moramo biti pozorni

Po drugi strani pa se moramo zavedati, da v tem primeru naše poslovanje podpira poslovna informatika, ki ni v naši lasti in popolnoma pod našim nadzorom. Prav tako so tudi naši podatki in podatki o naših kupcih(!) izven našega nadzora.

Prav glede lastništva in razpoložljivosti podatkov je potrebno pogoje dobaviteljevega poslovanja podrobno preučiti in se o njih dogovoriti, še preden se odločimo za selitev podatkov v oblak. Lastnik podatkov mora biti vedno naročnik.

Nedvomno je najem storitev v oblaku eden izmed katalizatorjev mobilnega poslovanja, saj so nam računalniške storitve prek različnih mobilnih naprav, kot so prenosni in tablični računalniki ter telefoni z dostopom do interneta, na voljo vedno in povsod. Odločitev za storitve v oblaku pa prinaša tudi nekaj tveganj in vprašanj, povezanih predvsem z varnostjo poslovanja. Pri tem gre bodisi za varnost podatkov in informacij o poslovanju, produktih ali kupcih oz. dobaviteljih (odtujitev, razkritje), bodisi za zagotavljanje skladnosti našega poslovanja z zakonodajo in regulativo. Ponudniki storitev v oblaku po navadi poslujejo v več državah, celo na različnih kontinentih, zato je na mestu vprašanje, kako se npr. lahko izvede revizija njihovega poslovanja.

Vprašati se moramo tudi o odgovornosti podjetja oz. odjemalca storitve do tretjih oseb ter o možnostih in načinu prenosa storitve v primeru prenehanja obstoja ponudnika oz. prodaje podjetja. Kako je takrat s pogoji dobave storitev? Ne nazadnje se je potrebno pozanimati tudi o zanesljivosti delovanja kritičnih sistemov v oblaku, ki jih potrebuje naše podjetje pri vsakodnevnem poslovanju.

Jasno, delno ali pretežno oblačno

Po odločitvi za najem storitev v oblaku preberimo ves drobni tisk, ki opredeljuje raven dobaviteljeve storitve. Nekateri dobavitelji namreč določila poslovanja spretno umestijo v t. i. pogoje uporabe storitev in jih ne želijo posebej prilagoditi kupcu.

Nad nekaterimi storitvami tudi sami ponudniki nimajo nadzora. Če na primer pride do daljšega izpada električne energije v Peruju, kjer je postavljen podatkovni center in so dejansko naši podatki, se dobavitelj v drobnem tisku lahko zavaruje pred odgovornostjo za nedelovanje storitve v tem času. Vzroka za izpad pa najverjetneje v Sloveniji v tistem trenutku niti ne moremo ugotoviti, pa tudi skrbi nas ne, saj razumemo, da bo za celotno storitev v oblaku vedno poskrbel dobavitelj.

Vsekakor je vredno razmisliti o odločitvi za računalništvo v oblaku, saj to lahko koristi našemu poslovanju. Pri tem moramo upoštevati, katera tveganja so za nas še sprejemljiva. In če povzamemo citat Hermanna Hesseja v Umetnosti brezdelja: “Če vidite oblak, kako potuje, hitreje ali počasneje, če obstane, se deli, kopiči, preoblikuje, vali ali trga, tedaj je to gledališka predstava, ki pritegne zanimanje in udeležbo.”

V našem primeru se sami odločamo, ali bo vreme jasno, delno, zmerno ali pretežno oblačno. Morda pa bo celo deževalo.

Alen Mitrovič je CISA revizor informacijskih sistemov