Radioaktivni delci bi do Slovenije večinoma razpadli
Ob zapletih v nuklearnih elektrarnah, s katerimi se po potresu soočajo na Japonskem, Uprava RS za jedrsko varnost ne opravlja dodatnih meritev sevanja v Sloveniji, saj za to ni potrebe. Kot pravi direktor uprave Andrej Stritar, bi teoretično najhujši možen radioaktivni oblak potreboval dva tedna, da doseže Evropo, delci pa bi večinoma že razpadli.
LJUBLJANA> Teoretično naj bi takšne zračne mase okoli Zemlje potovale kakšnih 14 dni, ampak tudi če bi na Japonskem bil izpuščen najhujši možen radioaktivni oblak, takšne radioaktivne snovi v 14 dneh v veliki meri že razpadejo same od sebe. Poleg tega se tako razpršijo, da bi bilo tisto, kar bi prišlo nad Evropo in Slovenijo, samo teoretično merljivo. “Daleč od tega, da bi kakorkoli vplivalo na zdravje ljudi,” je dejal Andrej Stritar, ki se bo v torek udeležil sestanka v Bruslju na temo dogajanja na Japonskem.
Operater japonske jedrske elektrarne Fukušima danes ni izključil možnosti, da je tudi v reaktorju številka dve prišlo do taljenja sredice. Črpalka, ki zagotavlja, da gorivne palice prekriva voda, ne deluje, zato se je gladina vode v reaktorju znižala in po zadnjih podatkih oblasti palice niso prekrite. “Nismo optimistični, vendar upam, da bomo uspeli znova odpreti ventil in znižati pritisk v reaktorju, tako da bomo vanj lahko znova dolili vodo,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal neimenovani predstavnik jedrske elektrarne Fukušima.
V Sloveniji 70 merilnikov redno spremlja sevanje
Uprava RS za jedrsko varnost po težavah na reaktorjih na Japonskem nič bolj aktivno ne spremlja radioaktivnega sevanja v Sloveniji. Spremljanje vseskozi zagotavlja sistem z več kot 70 merilniki, je povedal Stritar in pojasnil, da doslej z Japonske tudi teoretično ni moglo kaj priti, poleg tega pa, kot je razumeti poročila z Japonske, tam doslej velikih izpustov ni bilo.
Pojasnil je, da je glavni problem reaktorjev na Japonskem ta, da so izgubili možnost učinkovitega ohlajanja reaktorjev. Ti se zato pregrevajo in prihaja do poškodb reaktorskega goriva, to pa je potencialna nevarnost za sproščanje radioaktivnih snovi.
Nuklearka Krško je skrajno resno protipotresno zgrajena
Glede napovedanih stresnih testov za nuklearke je dejal, da je to za zdaj politična ideja, ki verjetno nek smisel ima, kako pa jo bodo pristojni izpeljali, pa za zdaj še ni znano. “Dejstvo je, da nobena nuklearka ni zgrajena tako, da bi se ignorirala potresna nevarnost,” poudarja Stritar in dodaja, da je tudi Nuklearna elektrarna Krško (Nek) bila “skrajno resno” protipotresno zgrajena.
Vgradnja dizelskega agregata bo še povečala varnost
Je pa zagotovo pametno redno preverjati, kako dobro je bila zgrajena. V Sloveniji so po njegovih besedah študije bile obnovljene pred približno petimi leti. Na podlagi tega se zdaj uvajajo izboljšave, naslednja bo prihodnje leto vgradnja dodatnega dizel agregata v nuklearko, ki bo še zmanjšal tveganje, je pojasnil Stritar. Nek je zgrajena tako, da zdrži najhujši možen potres, ki se ga predvideva na tej lokaciji, je pojasnil Stritar, ki je glede morebitne gradnje drugega bloka Nek (Nek 2) dejal, da je to stvar družbenih dogovorov.
Drugi jedrski blok v Sloveniji
Na ministrstvu za gospodarstvo pa so glede Nek 2 pojasnili, da je družba Gen Energija na ministrstvo vložila vlogo za energetsko dovoljenje za drugi jedrski blok v Sloveniji. Navajajo, da velja od potrebnih študij predvsem omeniti študijo o prednaložbeni zasnovi, celo vrsto drugih študij pa bo treba izvesti potem, ko bo padla odločitev o gradnji drugega bloka.
Nov blok nazivne moči 1100 megavatov bi proizvajal letno nekaj več kot sedem teravatnih ur bazne električne energije. Nek 2 je omenjen tudi v novem Nacionalnem energetskem programu in sicer v scenarijih za oskrbo z energijo, še navajajo na ministrstvu.
STA