Rado Pezdir, ekonomist, ki ne bo postal politik
“Bil je nek občutek v zraku, da lahko spremenimo stvari. In smo jih,” se Rado Pezdir spominja obdobja, ko se je odločil nagovoriti sodržavljane in zrušiti kartel ali dva. Utrujeni od jalovega govoričenja in pomanjkanja konkretnih akcij so ljudje Pezdirja množično podprli. Dojeli so njegovo sporočilo, da je država v njihovih rokah. Pezdir je s tem zadovoljen, utrujajo ga le politični snubci.
> Se počutite bolje kot pred letom dni?
“Oh, ne vem. Moram priznati, da me zelo utrujajo ugibanja, ali bom šel v politiko.”
> Saj ste jih zanikali.
“Sem, ampak vsi verjamejo, da sem kot kmečka nevesta, da se sramežljivo držim, ko pa bo prišel pravi dedec, se bom že poročil z njim. To postaja zelo naporno. Ne vem, če sem si tega želel. Bojim se, da so se ustvarila nerealna pričakovanja, kaj lahko naredim. Nisem ne čudodelec ne država v malem. To je včasih vzrok za slabo voljo, ker slišim veliko res grozljivih zgodb ljudi, pa nimam kaj narediti. Če bi bil bogat, bi jim dal denar, če bi bil pravnik, bi šel z njimi na sodišče. Sem navaden človek s povprečno plačo, ne morem rešiti vsakogar, tudi če bi si to želel.”
> Že to, da vas vsi vabijo v politiko, govori o vašem vplivu.
“Gotovo. Politične stranke so ugotovile, da je z obema akcijama nastal socialni kapital. In njihova najbolj pametna poteza je, da tipa, kot sem jaz, dobijo v svojo stranko, da se začnejo z njim razkazovati in pridobivati volilne glasove. To je v politiki logično.”
> Za vas pa ne?
“Ne vem, kaj bi imel od te politike. Da sedim v parlamentu in dvigujem roko? To je intelektualno povsem nezanimivo. Nisem tip, ki bi znal sprejemati politične kompromise, tako da nismo za skupaj. Ljudje pa pričakujejo, da bi lahko šel v politiko, ker se po navadi niti ena akcija civilne družbe, ki je bila malo bolj uspešna, ni končala nič drugače kot s politično zgodbo. Jaz pa mislim, da je civilna družba tudi kaj drugega kot vlak za vstop v svet politike.”
ALJA TASI
Celoten pogovor objavljamo v Soboti tiskane izdaje Primorskih novic.