Rak v glavi napada surovo in hitro
V Evropi in pri nas je rak v glavi in vratu vse pogostejša rakava bolezen. Vsako leto za njim umre okrog 450 Slovencev. Med ključnimi dejavniki, ki vplivajo na pojav bolezni, so kajenje, hkratno prekomerno pitje alkohola in nezdrav življenjski slog, pravi zdravnik Simon Stopar, otorinolaringolog in vodja ORL dejavnosti v izolski bolnišnici (SBI).
RAK V GLAVI IN VRATU> Zdravnik otorinolaringolog Simon Stopar iz SBI poudarja, da gre za raznovrstno skupino rakavih obolenj.
Različne vrste raka
Specialist omenja, da gre za maligne tumorje zgornjega dela dihalne in prebavne poti - na ustnicah, v ustni votlini, žrelu, grlu, nosu in obnosnih votlinah (slednji so sicer reki) ter za raka na velikih žlezah slinavkah (v kasnejši fazi bolezni).
“Več kot 90 odstotkov tumorjev zrase iz maligno spremenjenih celic sluznice, ki te organe prekriva in jih prištevamo med ploščatocelične karcinome,” opisuje sogovornik, V ambulanti se hkrati soočajo še z rakom na koži v predelu glave, denimo na ustnicah.
Izjemno pomembno je, kdaj bolezen odkrijejo, saj imajo bolniki v začetni fazi bolezni neprimerno boljšo prognozo za preživetje in dokaj normalno življenje tudi po operaciji in procesu zdravljenju (kemoterapija, obsevanja).
Opozorilni znaki
Povsem tipičnih simptomov bolezni tudi pri raku v glavi in vratu ni, med drugim so odvisni od mesta, kjer se tumor razvija. “Simptomi so pogosto nespecifični, vendar pa je res, da jih mnogi bolniki ne vzamejo dovolj resno,” pravi sogovornik. “Morda temu botruje strah. Veliko bolnikov simptome namenoma prezre, misel na bolezen odrivajo in se pogosto odpravijo k zdravniku šele, ko je rak že napredoval,” opaža zdravnik.
Med opozorilne znake, ki terjajo čim prejšnji pregled pri zdravniku, sodijo težave pri žvečenju, požiranju in dihanju. Značilni sta tudi trajna neprehodnost nosnih votlin in ponavljajoče se krvavitve iz nosu. Pogosto se pojavijo bolečine, ki ne ponehajo. “Zelo značilni sta še več kot tri tedne trajajoča hripavost in sprememba barve glasu, tudi raskav glas,” našteva Stopar. “Upam si trditi, da smo si zdravniki, ki se s temi bolniki soočamo, krepko izostrili posluh, saj gre za posebne vrste sprememb glasu.”
Da gre za raka, nakazujejo še ponavljajoče se praskanje in tiščanje v grlu, oteklina v ustih ali na vratu (to po navadi nakazuje, da gre za metastaze), krvav izpljunek, manjša gibljivost jezika. Bolnik ima pogosto občutek, da ima tujek v žrelu, grlu in vratu. Med opozorilnimi znaki so še neboleče bele ali rdeče lehe v ustih, izguba vonja in okusa, nenadna izguba sluha, bolečina v ušesu (zlasti v enem).
Ljudje bi morali biti pozorni tudi na bolečino in/ali nenadno zatrdlino v ustih ali na vratu, na nenadni pojav dvojnega vida ter na nepojasnjeno utrujenost in hujšanje.
Dejavniki tveganja
Rakava obolenja v predelu glave in vratu (najpogosteje v ustni votlini, v ustnem in spodnjem predelu žrela, na korenu jezika, v grlu) sodijo v skupino tako imenovanih kadilsko-pivskih rakov.
“V nekaterih primerih prispevajo k nastanku bolezni še dedna nagnjenost, škodljivi vplivi iz okolja, čezmernosončenje, okužbe z virusi,” našteva Simon Stopar. “Najpogosteje se bolezen pojavi po 50. oziroma 60. letu starosti. Vendar tudi to ni pravilo, saj se občasno soočamo z mlajšimi in celo z mladimi bolniki.”
Otorinolaringolog svari pred škodljivim kajenjem, če pa kadilec čezmerno redno uživa alkohol, se tveganje le še stopnjuje: “Oboje je skregano s skrbjo za zdravje, prav tako kot nezdrav življenjski slog nasploh.”
Po doslej znanih statističnih podatkih se te vrste rakov pogosteje pojavljajo pri moških. Obolevajo pa tudi ženske, še zlasti, če so strastne kadilke in rade posegajo po alkoholu. “Med obolelimi pa so tudi takšni, ki se ne vdajajo tem razvadam,” ugotavlja sogovornik.
Zdravljenje
Ker se te vrste raka pojavljajo na opaznih mestih na telesu, operacije pa so obsežne in tudi zelo zahtevne, je zelo pomembno, da jih odkrijejo v zgodnji fazi, saj je tedaj poseg manj obsežen, izidi zdravljenja dobri.
Po operaciji najpogosteje ostanejo vidne brazgotine, pogosto so nujna še obsevanja in kemoterapija. Med posledicami zdravljenja se nekaj časa še pojavljajo težave pri dihanju, požiranju, govoru, sluznice so prizadete. “Žal se mnogi zglasijo šele, ko so zasevki že tudi na bezgavkah (denimo na vratu) in se je rak že občutno razširil,” izpostavlja Stopar. “Tedaj je preživetje za polovico slabše. Vsakdo bi se moral zavedati, da gre za tako imenovano sistemsko bolezen, ki jo v začetni fazi še zdravimo lokalno, kar je za bolnika manj naporno. Ti raki so tako imenovane surove oblike raka.”
Bolezen odkrivajo in diagnosticirajo v ORL ambulantah, zdravijo pa v ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru.
JASNA ARKO
