Raketoplan Atlantis uspešno na zadnjo pot v vesolje
Ameriška vesoljska agencija Nasa je danes uspešno izstrelila raketoplan Atlantis s štirimi člani posadke in štirimi tonami opreme ter zalog na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Izstrelitev je bila skoraj do zadnjega trenutka pod vprašajem zaradi slabega vremena z oblaki in nevihtami.
CAPE CANAVERAL> Izstrelitev je sicer zamujala nekaj minut, vendar je šlo potem vse gladko. Atlantis so zjutraj po srednjeevropskem času napolnili z gorivom, nekaj ur pred predvideno izstrelitvijo pa so se vanj vkrcali tudi štirje astronavti. Čast poleteti na zadnjo in skupaj 135. misijo kakega raketoplana oziroma 33. misijo Atlantisa, je pripadla poveljniku Chrisu Fergusonu, pilotu Dougu Hurleyju ter specialistoma Sandyju Magnusu in Rexu Walheimu.
Misija Atlantisa je 135. misija raketoplanov od aprila 1981, ko je v vesolje poletela Columbia. Dva raketoplana sta se zapisala v tragično zgodovino Nase. Challengerja je razneslo kmalu po izstrelitvi leta 1986, Columbia pa je razpadla med vračanjem na zemljo leta 2003. Atlantis je šel prvič v vesolje oktobra leta 1985, z njim pa so leteli tudi vsi trije ameriški astronavti slovenskega rodu Ronald Sega, Gary Linenger in Sunita Williams.
Pred tem so Atlantis napolnili s štirimi tonami zalog in opreme, ki jih bo med skupaj 12-dnevno misijo popeljal na ISS. Še sinoči je na območju izstrelišča divjala huda nevihta s strelami, med katerimi je ena udarila tudi nekaj sto metrov stran od raketoplana, vendar posledic ni bilo.
Če do izstrelitve Atlantisa ne bi prišlo danes, bi imela Nasa čas zanjo še v soboto in nedeljo, sicer bi bilo treba čakati do 16. julija, ker je za ponedeljek predvidena izstrelitev ameriške vojaške rakete.
Izstrelitev si je prišlo ogledat tri četrt milijona ljudi
Za zadnjo izstrelitev raketoplana je vladalo veliko zanimanje. Ceste in plaže v bližini vesoljskega centra Kennedy je napolnilo okoli 750.000 ljudi. Izstrelitev so si iz častne lože vesoljskega centra Kennedy ogledali številni častni gostje. Med njimi floridski guverner Rick Scott, zvezni senatorji Patrick Leahy iz Vermonta, Kay Bailey Hutchinson iz Teksasa, Bill Nelson iz Floride ter številni drugi zvezni kongresniki.
Po povratku na Zemljo v muzej
Po vrnitvi na Zemljo bo Atlantis končal v muzeju, skupaj s preostalimi tremi raketoplani oziroma štirimi, če štejemo tudi maketo, razstavljeno v Kennedyjevem centru, kjer bo sedaj tudi Atlantis. Raketoplan Endeavour bo razstavljen v Kaliforniji, Discovery pa v muzeju Smithsonian v Virginiji. Newyorški muzej letalonosilke Intrepid je dobil raketoplan Enterprise, ki sicer ni nikoli šel v vesolje, ampak je opravil le nekaj poskusnih poletov.
V ZDA bo nato najmanj tri ali pet let vladalo zatišje glede človeških potovanj v vesolje. Vendar pa Nasa ne bo mirovala in nadaljevala se bodo dela na plovilu oziroma kapsuli Orion, s katero bodo ljudje poleteli predvidoma proti asteroidom in kasneje morda tudi proti planetu Mars. Ameriški astronavti se bodo vmes v vesolje vozili z ruskimi raketami sojuz, kjer sedež stane 51 milijonov dolarjev. S sojuzom bo junija leta 2012 poletela v vesolje proti ISS tudi Sunita Williams, za katero bo to drugi polet v vesolje. STA
