Ranjenci iz gradbeniške panoge: SCT in CPM pred prisilno poravnavo, v težavah tudi GPG

Svet
, posodobljeno:

SCT in CPM sta pred prisilno poravnavo, težko že diha tudi GPG, ki mu za vratom visijo neprodana stanovanja na Markovcu ... “Primorski gradbeniki so v primerjavi z drugimi slovenskimi gradbenimi podjetji v boljši kondiciji,” pravi Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije.

Primorskim gradbenikom naj bi šlo bolje kot ostalim po Sloveniji.
Primorskim gradbenikom naj bi šlo bolje kot ostalim po Sloveniji. Ilona Dolenc

PRIMORSKA> Primorje ne bo delilo usode, kot čaka družbi SCT in CPM, v ajdovskem podjetju zanikajo govorice o morebitni uvedbi prisilne poravnave. Kaj več o svojem finančnem zdravju ne razkrivajo. Pred časom pa so zanikali govorice o tem, da naj bi jim Petrol zaradi neporavnanih obveznostih ne točil več goriva.

Primorje odpovedalo podjetniško KP

Oskar Komac pravi, da alarma v Primorju ni slišati, čeprav so seveda vsa gradbena podjetja v velikih težavah. “Konec lanskega leta je uprava Primorja zaradi spremenjenih okoliščin odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo (KP) na ravni skupine in sindikate pozvala k pogajanjem.”

V ajdovskem gradbenem podjetju so se s sindikati lani menda dogovorili, da bodo do konca leta izplačali drugi del regresa - ta po kolektivni pogodbi znaša 70 odstotkov plače, kar nanese približno 1000 evrov. Padla pa je tudi obljuba o božičnici, ki naj bi znašala 400 evrov, dobili pa naj bi jo v treh delih. V Primorju glede regresa, božičnice ter odpovedi kolektivne pogodbe in vzrokov zanjo molčijo. Povedali so le, da potekajo dogovori s sindikati. O tem, kaj bi zanje pomenila prisilka v SCT, še vedno ne komentirajo.

Na Primorskem so gradbeniki v boljši kondiciji kot njihovi kolegi po Sloveniji, pravi Komac: “Koliko bo uvedba prisilne poravnave v SCT vplivala nanje, je odvisno do tega, koliko je poslovanje posameznih podjetij prepleteno z SCT.”

Radoš Lipanje, prvi mož Kraškega zidarja, je že pred časom povedal, da jih morebitna prisilna poravnava v SCT ne skrbi, ker projekti, pri katerih sodelujejo, gredo h koncu. Po naših informacijah Kraški zidar nima odprtih terjatev do SCT, čeprav družbi veliko skupaj delata.

Kaj bo z Markovcem?

Potem ko je bil konec minulega tedna vložen predlog za prisilno poravnavo Cestnega podjetja Maribor (CPM), še vedno ni jasno, kaj bo z gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola. Na Darsu še naprej zagotavljajo, da so s CPM in z avstrijsko družbo Alpine Bau v sklepni fazi pogovorov za nadaljevanje gradnje. Dars prav tako zanika, da naj bi se avstrijski partner izogibal solidarni odgovornosti za dokončanje predora. Alpine Bau ima sicer v konzorciju podjetij, ki so podpisala pogodbo za gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola, petinski delež. Po neuradnih informacijah prav ta pogodba ne obvezuje avstrijske družbe k dokončanju predora Markovec, katerega gradnja je ocenjena na 64,5 milijona evrov, dokončan pa naj bi bil do pomladi 2013. Skupina CPM zaposluje 1500 delavcev; vsi so do 14. januarja na kolektivnem dopustu.

Drugi tir je svetla izjema

Komac poudarja, da je gradbenike na kolena spravilo pomanjkanje poslov, zlasti javnih naročil: “Domača potrošnja se ne pobira, spodbujati bi jo morali z naložbami, teh pa ni. Zlasti ni velikih infrastrukturnih objektov. Edina izjema je drugi tir. No, pa načrtovani nepremičninski sklad, ki naj bi oživil nakupe stanovanj.”

Komac krivdo za zastoje pri načrtovanju velikih infrastrukturnih objektov pripisuje sedanji in prejšnji vladi: “To so veliki zalogaji, na katere se je treba z različnih vidikov pripravljati leta in leta prej. Pa ni bilo nič in zato bo tudi zdaj še nekaj časa vse mirovalo. Le poglejte, kaj danes vemo o trasi avtoceste Postojna-Jelšane. Nič!”

SR, KG