Raphael Gualazzi bo Italijo po 13 letih zastopal na evrovizijskem festivalu

Svet
, posodobljeno:

Raphael Gualazzi je letos v Sanremu pobral vse nagrade v kategoriji mladih izvajalcev, nekako tako kot Roberto Vecchioni v kategoriji “velikih”. Po zaslugi obeh je festival dobil novo glasbeno dimenzijo in postal zanimiv tudi za mlado občinstvo.

Raphael Gualazzi bo Italijo po 13 letih  zastopal na evrovizijskem festivalu

30-letni Gualazzi se je prijazno odzval našemu povabilu na pogovor. V teh dneh je zelo zaželen sogovornik, saj bo Italijo po 13 letih zastopal tudi na evrovizijskem festivalu.

> Ste glasbenik v pravem pomenu besede, čeprav izvajate glasbo, ki ni ravno doma v Sanremu. Na kaj ste pomislili, ko ste izvedeli, da boste nastopili na tem festivalu?

“Nimate pojma, kako sem bil počaščen, da sem lahko na festivalu predstavil jazz, ki ni ravno popularna glasbena zvrst. Vendar ne smemo pozabiti, da se je jazz rodil v klubih, kjer so se ljudje zbirali, da bi se zabavali in poslušali dobro glasbo. Sicer pa se je kar nekaj italijanskih glasbenikov pred mano na festivalu že predstavilo z jazzom, čeprav je Sanremo še vedno najpomembnejši oder za promocijo italijanske pop glasbe.”

> Vaš oče Velio je bil član spremljevalne skupine zelo priljubljenega, žal že pokojnega pevca Ivana Grazianija. Kako se spominjate svojega otroštva?

“Odkar pomnim, je bila glasba prisotna v mojem življenju, in to vsak dan - kot kruh. Ne spominjam se dneva, ki bi minil brez not.”

> Ste diplomirani pianist. Šolali ste se na konservatoriju Rossini v Pesaru, kjer namesto klasike vse bolj prevladujeta jazz in blues ...

“Po zaključku študija - diplomiral sem tudi iz kompozicije - sem v svoje pesmi začel vnašati različne glasbene stile. Pri 20 letih sem podpisal kar nekaj skladb, za katere sem našel navdih v ljubezni do najbolj tradicionalnega bluesa in rag-tima. Ugajal mi je izvirni afro-ameriški zvok. Šele čez nekaj časa sem ugotovil, da ima glasbena zvrst, ki jo ustvarjam, tudi svoje ime - stride piano. To je način igranja klavirja, ki je nastal kot nadgradnja Joplinovega rag-tima, In to po zaslugi velikih glasbenikov, kot so na primer James P. Johnson, Willie “The Lion” Smith, Thomas “Fats” Waller, Art Tatum, Mary Lou Williams in drugi. V svoje kompozicije sem vedno vključeval tudi glasbene elemente, ki pripadajo funku, popu in soulu.”

> Občinstvo vas je spoznalo s priredbo skladbe Don't stop, uspešnice skupine Fleetwood Mac iz leta 1977. Popevko ste poosebili in posneli za reklamni spot ...

“Res je. Lani poleti sem s to popevko zmagal na natečaju za mlade talente.”

> Pred tem pa ste sodelovali na svetovno znanih jazz festivalih v Evropi in ZDA?

“Nikoli ne bom pozabil, ko sem bil s šestimi ameriškimi jazz glasbeniki na turneji v Vermontu in New Hampshiru. V skupini je bil tudi Michael Ray, ki igra trobento in je tudi spremljevalni vokal v skupini Kool and the Gang. Pa mojster na tolkalih Steve Ferraris ... Oba sta bila člana znamenitega Sun Ra Arkestra. V sklopu projekta History and Mistery of Jazz smo na nastopih prikazali vse faze jazza. Sam sem bil zadolžen za stride piano in rag-time. To je bila enkratna, čudovita izkušnja, ki me je zelo obogatila.”

> Kako ste se po vseh teh izkušnjah z glasbenimi velikani počutili ob nastopu v gledališču Ariston v kategoriji mladih, neznanih izvajalcev?

“Sanrema se ne da primerjati z ničemer. Prevzela so me čustva, ki sem jih delil z občinstvom.”

> Občinstvo v Sanremu in tudi pred televizijskimi ekrani ste osvojili v trenutku. Kaj vam pomenijo vse nagrade, ki ste jih prejeli?

“V glasbena tekmovanja sploh ne verjamem. Zame je glasba druženje, sodelovanje. Nikoli nisem pomislil na zmago, sem pa počaščen in vesel, ker je moja popevka ugajala tako občinstvu kot glasbenim kritikom. Upam, da mi bo vse to pomagalo na glasbeni poti, saj je glasba moje življenje in tudi moj kruh.”

> Za zmagovalno popevko Follia d'amore ste napisali tudi besedilo ...

“Po navadi se podpišem pod glasbo in besedila popevk, ki jih izvajam. Sem tudi aranžer in producent skoraj vseh popevk na svojem novem albumu Reality and Fantasy.”

> Komu ste posvetili popevko Follia d'amore?

“Norosti in ljubezni, dvema najlepšima sestavinama življenja.”

> Je današnji čas naklonjen mladim, talentiranim glasbenikom?

“Ne, niti malo. Ni enostavno dobiti priložnost, da pokažeš, kaj znaš in zmoreš.”

> Vaš prvenec Reality and Fantasy nosi naslov popevke, ki ste jo napisali in izvedli za film Manuale d'amore 3, v katerem igrata Robert De Niro in Monica Bellucci. Katere popevke ste še izbrali za album?

“Album je glasbeno zelo raznolik. Poleg skladbe Reality and Fantasy je na njem tudi sanremska popevka in 12 drugih skladb. Pomembno je, da se nihče ni vtikal v moje delo. Mesece sem preživel v studiu s samimi izvrstnimi glasbeniki. Zelo sem zadovoljen z izdelkom.”

> Po 13 letih se Italija vrača na evrovizijski festival, kjer se za zmago letos poteguje 43 držav. Verjamete, da boste tudi tam prepričali občinstvo?

“S tem se ne obremenjujem. Zame je najpomembnejše, da v minutah, ki jih bom imel na razpolago, dobro predstavim svojo popevko. Potem pa bo, kar bo! Z glasbo ne tekmujem, pomembno je, kaj dam občinstvu in kaj prejmem nazaj. Če bom med vsemi drugimi izvajalci videti kot Marsovec, nič hudega. Raphael Gualazzi je Raphael Gualazzi, človek, ki živi za glasbo. Vse drugo ni pomembno.”

MAJDA SANTIN