Rasmussen: Napadi na civiliste v Libiji zločin proti človečnosti
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je danes v Bruslju poudaril, da bi napadi na civilno prebivalstvo v Libiji lahko predstavljali zločine proti človečnosti. V primeru nadaljevanja nasilja nad civilisti v Libiji svet po Rasmussenovih besedah ne bo le mirno stal ob strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
BRUSELJ, TRIPOLI>“Ti razširjeni in sistematični napadi na civiliste bi lahko predstavljali zločine proti človečnosti,” je poudaril Rasmussen, ki je nasilje označil kot “nezaslišan” odgovor režima libijskega voditelja Moamerja Gadafija na proteste, ki so se razvili v državljansko vojno.
Rasmussen: humanitarna kriza na našem preddverju
Ob tem je Rasmussen dodal, da si ne predstavlja, “da bi mednarodna skupnost in Združeni narodi stali ob strani, če bosta Gadafi in njegov režim nadaljevala sistematične napade na libijsko civilno prebivalstvo”. Po njegovih besedah je Gadafijevo “kršenje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava” ustvarilo “humanitarno krizo na našem preddverju, ki zadeva vse nas”.
Prepoved preletov - zapletena naloga
Generalni sekretar Nata je sicer ponovno poudaril, da Nato v Libiji ne namerava posredovati, čeprav poteka intenzivno “preudarno načrtovanje za vsak primer”. Opozoril je še, da bi vsako posredovanje v Libiji, vključno z uvedbo prepovedi preletov s strani Nata, terjalo odobritev Varnostnega sveta ZN. Prepoved preletov je po njegovem mnenju sicer zelo zapletena naloga, ki bi zahtevala vrsto vojaških aktivnosti.
Rasmussen je tudi napovedal, da bodo razmere v Libiji na vrhu dnevnega reda srečanja obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju v četrtek in petek, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Posebni odposlanec za pogovore z režimom v Tripoliju
Do Rasmussenovih izjav sicer prihaja v času, ko Gadafijeve sile potiskajo upornike v defenzivo, ameriške oblasti pa se soočajo z naraščajočim pritiskom domače javnosti, naj oborožijo libijsko opozicijo. ZN so libijske oblasti medtem prepričali, naj dovolijo obisk ekipe, ki bo ocenila humanitarne razmere v Libiji, generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je imenoval posebnega odposlanca za pogovore z režimom v Tripoliju.
Gadafijeve sile nadaljujejo letalske napade
Medtem so vojaki, zvesti libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, davi izvedli nov letalski napad na pristanišče Ras Lanuf na vzhodu Libije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Uporniki v mestu so na napad odgovorili s protiletalskim topništvom.
Libijska vojaška letala so že v nedeljo dvakrat napadla Ras Lanuf, ki je pomembno pristanišče za izvoz libijske nafte in ki je od petka v rokah upornikov. Nedeljska napada nista terjala žrtev.
Ras Lanuf že zapustila večina prebivalcev
Mesto je sicer zapustila že večina prebivalcev. V glavnem so se napotili v obalno mesto Brega, ki je prav tako v rokah upornikov. Izpraznili so tudi mestno bolnišnico ter edini hotel v mestu, v katerem so večinoma bivali novinarji, poroča AFP.
Danes pa so sporočili tudi nove podatke o številu žrtev nedeljskih spopadov med uporniki in Gadafijevimi silami v kraju Bin Džavad. Kot so sporočili viri v bolnišnici, je bilo ubitih sedem ljudi, prek 50 pa je bilo ranjenih. Vse žrtve so bili prostovoljci, ki se borijo v vrstah upornikov.
Potiskanje upornikov v defenzivo
Gadafijeve sile so upornike že v nedeljo potisnile iz Bin Džavada, od koder so skušali napredovati naprej proti Gadafijevemu rojstnemu mestu Sirta, ki leži kakih 100 kilometrov zahodneje. Danes Gadafijeve sile nadaljujejo s potiskanjem upornikov v defenzivo, po navedbah nemške tiskovne agencije pa so nekatere enote že vdrle tudi v Ras Lanuf.
Spopadi v Misrati naj bi se umirili
Medtem naj bi se umirili spopadi v Misrati, tretjem največjem libijskem mestu, ki je bilo v nedeljo tarča silovitega topniškega obstreljevanja Gadafijevih sil.
Pri splošnem obstreljevanju mesta, pri čemer napadalci niso izbirali ciljev, je bilo ubitih 21 ljudi, še 91 jih je bilo ranjenih, je za AFP povedal zdravnik v tamkajšnji bolnišnici. Večina žrtev je bila civilistov.
Obstreljevanje Misrate je trajalo od 7. ure zjutraj do 16. ure popoldne, ko naj bi uporniki pregnali vojake, lojalne Gadafiju.
Združeni narodi so danes obe strani pozvali, naj prenehajo spopade in dovolijo dostop “do ranjenih in umirajočih” v mestu, še navaja AFP.
Vaclav Havel poziva k vojaškemu posredovanju v Libiji
Nekdanji češki predsednik Vaclav Havel je v intervjuju, ki ga je danes objavil časnik Hospodarske noviny, pozval zahodne države k vojaškemu posredovanju v Libiji v primeru nadaljevanja državljanske vojne v tej državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Različne oblike posredovanja
“Če se bo državljanska vojna nadaljevala in če se Moamer Gadafi obdrži na oblasti ter zagreši nove zločine, je operacija nujna,” je izjavil 74-letni Havel. Takšna operacija “bi lahko imela različne oblike: pomoč upornikom, blokado zračnega prostora ali napade na mesta, kjer se skriva Gadafi”, je dodal.
Ob navedbi primera vojaškega posredovanja zveze Nato v Srbiji leta 1999 je Havel ocenil, da “nekaterih zadev ne moremo dolgo prelagati” in da se mora Zahod “odzvati hitro in inteligentno razmišljati o prihodnosti”.
Vstaje v arabskih državah primerjal z letom 1989
Havel, ki je primerjal vstaje v mnogih arabskih državah s padcem železne zavese leta 1989 v Evropi, je za češki časopis še izjavil, da je ves svet libijskega voditelja Moamerja Gadafija videl kot “klovna”, sedaj pa se je izkazalo, da je “nor kriminalec”.
Vaclav Havel, ki je bil kot politični oporečnik v času komunizma večkrat zaprt, je leta 1989 postal prvi nekomunistični predsednik Češkoslovaške, po razdružitvi države pa je bil tudi predsednik Češke med letoma 1993 in 2003. STA
