Ravenski pustovi v treh vaseh pod Krnom po izročilu svojih dedov odganjajo zimo
V ovčjo kožo odeti ta grdi s strašnimi lesenimi obličji in z rogovi so se v sončni soboti navsezgodaj zbrali v Drežniških Ravnah. Pot so nadaljevali proti Magozdu in Jezercam, ženitni sprevod s ta lepimi pa je medtem trkal na vrata domačij. Tako se je začelo podkrnsko pustno rajanje, ki velja kot eno najbolj avtohtonih v Sloveniji.
DREŽNIŠKE RAVNE > Pustovanje, s katerim fantovska druščina iz vasi Drežniške Ravne, Magozd in Jezerca ohranja tradicijo svojih dedov in pradedov, pripravijo teden dni pred pustno soboto. Tudi letos so z njim razveselili množico gledalcev.
Županji očistili čevlje
V ta lepe in ta grde in še okoli deset posebnih likov, kot so policaj in ravbar, smrt, kmet in kmetica, dimnikar, Rezjan in še bi lahko naštevali, se je našemilo 25 neoženjenih fantov, ki le z dobro kondicijo zmorejo celodnevni napor. Sprevod ta lepih je v treh vaseh obiskal 70 hiš. V vsaki so zaplesali, kar se jim je obrestovalo z bogatimi darovi. Medtem so ta grdi s truščem in z nogavicami s pepelom preganjali mladež, vmes pa je zasedo postavila smrt. Policaj je neumorno lovil neulovljivega ravbarja, dimnikar je po vasi iskal s sajami napolnjene dimnike. Rezjan je mnogim, med drugim tudi kobariški županji Darji Hauptman, skrbno očistil čevlje.
Na pustno soboto bodo starodavni običaj preganjanja zime predstavili še drežniški pustovi.
Mladine ne manjka
V soboto je fantovska druščina poskrbela za presenečenje. Na prizorišče je prikorakal sprevod ta lepih, ki so bili opravljeni še bolj po starem, kot so zdajšnji ta lepi. “Razlike so v tem, da smo uporabili samo stare materiale. Po starem so imeli ta lepi obraze zakrite s tančicami in ne z raznobarvnimi trakovi, ki so se tudi med drugimi pustovi razširili v sedemdesetih letih,” pojasnjuje predstavnik druščine Roman Bric.
Za ravenski pust ni bojazni. Letos so sprejeli pet novih članov v starosti 17 let. Mlad je tudi izdelovalec avtohtonih mask za ta grde imajo. To nalogo je prevzel Mitja Kanalec.
Ravenska fantovska skupnost ima poleg ohranjanja pustovanja še veliko ciljev. Med drugim so razglasili štiri kilometre dolgo krožno pustno pot, ki bo povezovala Drežniške Ravne, Magozd in Jezerca. Na različnih koncih bodo v skupnih vaških objektih uredili muzej ravenskega pusta, video projekcije in razstave pustnih fotografij. Ravenski pust je uvrščen v register nesnovne dediščine in kot zaščiteno dediščino ga želijo spraviti na seznam UNESCO.
NEVA BLAZETIČ
