Razkošna Hyperionova bera
Ko je Andrej Medved pred dvanajstimi leti ustanovil Edicijo Hyperion, je načrtoval, da bo zbirko po desetletju izhajanja oziroma dvesto petdesetih naslovih ukinil. A zamisel je doživela preobrat.
LJUBLJANA> Po lanskem letniku, ki je med bralce poslal štirinajst naslovov s področja humanistike in poezije, bodo ta mesec izšle še tri knjige, založba pa ima smelo zastavljen tudi program za letošnje in prihodnje leto. Hyperionovo lansko letino, ki je v večini izšla s podporo Javne agencije za knjigo, in naslove, ki bodo natisnjeni letos, so predvčerajšnjim predstavili na Društvu pisateljev Slovenije.
Koprska založba Hyperion ima v slovenskem založniškem prostoru pomembno poslanstvo. Med bralce namreč pošilja prevode in izvirna teoretska dela s področja humanistike in poezije, ki bi sicer verjetno zelo težko ugledali luč sveta oziroma dobili prostor v programu katere od drugih založb.
Hyperion je v zadnjem letu in pol postavil na luč tudi dve Medvedovi pesniški zbirki, Mediterraneo in Libija. Po oceni urednika pri založbi Literatura, Andreja Hočevarja, Medvedova poezija sicer pri mlajših bralcih in v širšem krogu ne naleti na večji odmev, vendar gre po njegovi oceni za pesniško delo, ki premore presežke in bi moralo biti slišano tudi danes. Miklavž Komelj pa Medvedovo nizanje pesniških zbirk drugo za drugo vidi kot neprekinjeno potovanje, kot dejavnost duha ter kotproces velike pesmi v nastajanju. Komelj je prepričan, da gre pri Medvedovem pesniškem ustvarjanju za aristokratsko opozicijo poeziji inertnega beleženja vsakdanjosti.
V njeni lanski beri so med drugim izšli tudi izbrani spisi Iva Svetine o slovenski poeziji Med smislom in skrivnostjo. Po avtorjevih besedah gre za eseje, ki jih je v zadnjih petnajstih letih pisal in objavljal v različnih literarnih revijah. V knjigo je uvrstil zapise o osemnajstih slovenskih pesnikih v loku, ki se pne od Edvarda Kocbeka do Aleša Štegra. “Čeprav bi bil sam bolj zadovoljen, če bi na tem mestu namesto pričujočega izbora izšla študija, mislim, da tovrstni izbori vseeno niso tako nepotrebni, kot se včasih zdi. Pričajo namreč o nekem določenem zanimanju za poezijo, ki je seveda odrinjena na rob, kjer je pravzaprav tudi njeno edino mesto. Časi, kot so bili konec 60. let prejšnjega stoletja, ko se je s poezijo ukvarjala skupščina Socialistične republike Slovenije in tedanji poslanci, so bili pač nenormalni. Izbori, kot je ta, pa so koristni tudi zato, ker tako zapisi, objavljeni v časopisih in revijah, živijo dlje in obenem na vpogled postavljajo tako avtorja zapisov kot pesnike, o katerih piše.”
Nujnost poezije
Poleg Svetinovega so lani pri Hyperionu izdali še dve deli, ki se posvečata poeziji. Umetnostni zgodovinar in pesnik Miklavž Komelj je v delu Nujnost poezije zbral razprave, ki jih je napisal v zadnjih petih letih. V esejih želi predstaviti transformativni potencial poezije: “Po mojem prepričanju se poezija dotika vseh, vendar prav v tem, da se ne prilagaja splošno uveljavljeni ravni percepcije. Vseh se dotika ravno tam, kjer se od njih na videz najbolj oddaljuje.”
Po Komeljevem mnenju gre tu za prestopanje meje naslavljanja poezije izključno na človeškost. “Zato sem v knjigo vključil besedilo, ki govori o razmerju med ljudmi in živalmi; prav to se mi zdi bistveno za pisanje poezije. Ključno je namreč zavedanje, da ne moremo govoriti o poeziji, tako da bi govorili zgolj o poeziji.” Poezijo pa v delu Odpor(nost) poezije jemlje v precep tudi francoski filozof Jean Luc Nancy. Njegovo razpravo je v slovenščino prevedla Barbara Pogačnik, ki je v predstavitvi poudarila, da je Nancy eden tistih francoskih filozofov, ki v filozofijo resnično verjame in jo misli.
Markizu de Sadu, enemu najbolj kontroverznih osebnosti evropske literature in misli, se v delu Sade, moj bližnjik posveča Pierre Klossowski. Medved je prepričan, da je delo tega francoskega teoretika poljskega rodu povsem neprimerljivo s siceršnjimi interpretacijami Sadovega opusa. Kolssowski namreč “z izjemno teoretičnim jezikom govori o čistosti, celo deviškosti Sadove misli.”
Ženske in Nietzsche
Prav Klossowski, ki velja za najbolj priznanega poljskega prevajalce del Friedricha Nietzscheja, se v lanskem letniku Hyperiona druži z razpravo, v kateri se Nietzschejeve misli loteva Jacques Derrida. Jana Pogačnik, ki je prevedla delo Ostroge - O Nietzschejevih stilih, je na predstavitvi poudarila, da bo drobna knjižica dobrodošlo branje za vse, ki jih zanima vloga tretjega, torej ženskega spola v Nietzschejevi filozofiji.
Lanski Hyperion pa prinaša še eno Derridajevo besedilo: Bela mitologija v prevodu Suzane Koncut se posveča pregledu delovanja metafore v filozofiji od Aristotela do danes. Koprska založba je lani na police postavila še Teorijo proze. DeloViktorja Šklovskega, enega ključnih predstavnikov ruske formalne šole,osvetljuje temeljen pojme te smeri (otežena forma, postopek in potujitev) ter postavlja tezo, da je literarno delo vsota sliskih postopkov, k bralcem prihaja v prevodu Draga Bajta.
Zbirka prinaša tudi prvi slovenski prevod katerega od proznih del Antonina Artauda. Delo Tarahumari: Eseji, pesmi, pisma je prevedla Saša Jerele. Artaud je besedilo začel pisati leta 1936, ko je, zbit od psihičnih zlomov in krhkega zdravja, odpotoval v Mehiko. V knjigi je po po besedah prevajalke zabeleženo tako njegovo antropološko potovanje kot tudi pesniška odprava in duhovno romanje. Francoska filozofinja Sarah Kofman se v knjižici Zadušene besede loteva holokavsta, delo pa je posvetila očetu, ki jeumrl v Auschwitzu.Slovenski prevod podpisuje Matej Leskovar, po Medvedovih besedah avtoričino besedilo presega tovrstne tekste.
S področja likovne teorije in umetnosti pred bralce stopata knjigi O abstraktni umetnosti in Rojstvo modernizma. Prvo podpisuje Briony Fer, njen slovenski prevod je nastal ob pomoči strokovnih sodelavcev Braneta Koviča in Marka Jenka, drugo pa prinaša razprave Ješe Denegrija, Sergeja Kapusa in Andreja Medveda. Prav v teh dneh pa sta v tisku tudi Monografija slikarja Emerika Bernarda s spremnimi študijami Tomaža Brejca in Medveda ter Antologija slovenske avantgardne poezije (1965-1983) - Poezija in/kot igra.
MAKSIMILJANA IPAVEC