Razkuževanje po poplavah
Katastrofalne poplave zaradi naraslih voda niso le uničile imetja ljudi, za seboj so pustile tudi številne nevarnosti za zdravje, ki terjajo razkuževanje. Postopki razkuževanja so priporočljivi pri sanaciji prizadetih površin, stanovanjskih in proizvodnih objektov, infrastrukture (vodovod, kanalizacija). Hkrati bo treba opraviti še enega od postopkov dezinfekcije.
PRIMORSKA> S postopkom dezinfekcije namreč ne uničimo vseh mikroorganizmov (slednje se zgodi le pri sterilizaciji), temveč zmanjšamo njihovo število do takšne mere, da ne predstavljajo več tveganja za zdravje. Dezinfekcija je preprečevanje in uničevanje povzročiteljev nalezljivih bolezni, zato jo izvajamo tam, kjer obstaja možnost za izbruh kakšne nalezljive bolezni.
Za izvajanje dezinfekcije ali postopka razkuževanja moramo imeti na voljo učinkovito razkužilo. Nekatera razkužila delujejo na veliko vrst mikroorganizmov, druga pa delujejo omejeno. Dezinfekcija je porok za zagotovitev zdravja prebivalstva v najrazličnejših naravnih katastrofah ali v izrednih razmerah. Omenimo najpogostejše oblike dezinfekcije.
Kaj dezinficirati?
V postopku splošne dezinfekcije vode, vodovodnega omrežja, cistern za vodo, vodnjakov in posod za prevoz vode uporabljamo klasične klorove preparate za dezinfekcijo vode, skladno s pravili stroke.
Dezinfekcija razpadajoče, gnijoče hrane in proizvodov živalskega porekla v hladilnikih, skrinjah, skladiščih, kleteh, proizvodnih obratih je za zdravje ljudi zelo pomembna. Snovi v fazi razpadanja lahko povzročijo vrsto težav in zaudarjajo. Vse to moramo razkužiti, prav tako tudi prostor, kjer je razpadanje hrane nastajalo. Razpadajoče snovi mehansko odstranimo, nato pa sledi še postopek dezodoracije, da odpravimo močan smrad. Za te postopke uporabljamo ustrezne kemične dezinficiense in sredstva za preprečevanje vonja.
Tudi razkuževanje površin, kjer grozi neposredna okužba zavoljo onesnaževanja s fekalnimi odplakam je za zdravje ljudi življenjskega pomena. Nujno je treba opraviti dezinfekcijo fekalne mase in onesnaženih površin. To opravimo z za to predpisanim preparatom, denimo s kalcijevim hiperkloritom (0,5 do 2,5 odstotnim), s klorovim apnom (10-odstotnim), ali mešanico benzakonijevega klorida, glutaraldehida in glikosala (ena do dva odstotnim) v razmerju redčenja 1:100. Mešanico nanašamo z pomočjo naprave za obrizgavanje, deluje naj dve uri. Zatem nesnago speremo s curkom vode pod pritiskom, mehanično odstranimo maso, nato pa postopek dezinfekcije ponovimo.
Zemljišča ponavadi razkužujemo, ko so se na njih izpirale kanalizacija in fekalije, pa tudi ob naravnih nesrečah (potres, poplava in podobno). Gre običajno za večje površine, kjer uporabimo (skladno z razmerami na terenu) klorno apno (10-odstotno), kloramin (5-odstotni), krezolne preparate, formaldehid in podobne snovi. Preparate popršimo in nanašamo na površine, delovati morajo vsaj dve uri.
Prisotnost organskih ostankov močno zmanjša kemično delovanje razkužil, zato je za dobro delovanje nujno vse površine pred razkuževanjem temeljito očistiti (pomesti, oščetkati, oprati). Znano je, da lahko s temeljitim mehanskim čiščenjem odstranimo od 25 do 60 odstotkov prisotnih mikroorganizmov. Preostali postopki so odvisni od tega, ali smo res dodobra odstranili umazanijo.
Po čiščenju uporabimo kakovostno razkužilo, ki mora imeti naslednje lastnosti: delovati mora hitro na različne vrste mikroorganizmov; ne sme škoditi zdravju; ne sme poškodovati materiala, ki ga razkužujemo; biti mora preprost za uporabo; biti mora dostopno in torej ne drago. JANEZ PIŠOT
Več o tem lahko preberete v ponedeljkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
