Razmisliti moramo, katere podatke dajemo na spletu
Udeleženci okrogle mize o prihodnosti spleta, politike in družbe na spletu, ki je danes potekala v okviru prve konference o elektronski demokraciji, so opozorili tudi na vse bolj pereče vprašanje nadzora nad tem, katere podatke o državljanih na spletu zbirajo različna podjetja in kaj nato počnejo z njimi.
LJUBLJANA> Kot je pojasnil Andrej Tomšič iz urada informacijskega pooblaščenca, je omenjeno vprašanje vedno bolj pereče, saj vse večja aktivnost navadnih državljanov na spletu in storitve, kot so spletna socialna omrežja, dajejo podjetjem možnost velikega vpogleda v zasebnost državljanov.
To oži zasebnost ljudi, hkrati pa daje podjetjem možnost, da lažje uresničijo svoje finančne interese, denimo s posamezniku prilagojenim trženjem.
Do te težave prihaja med drugim zaradi tega, ker so ljudje na spletu pripravljeni razkriti večji del zasebnosti, čemur botruje dejstvo, da ne razmislijo dovolj, kaj vse s tem dejansko omogočijo tistim, ki imajo dostop do teh podatkov.
Ljudje bi morali razmisliti, katere podatke dajejo
Po mnenju novinarja časopisne hiše Delo Lenarta J. Kučića, ki ni zagovornik pretirane regulacije, bi se to deloma dalo rešiti že s tem, če bi se ljudi spodbudilo k razmisleku, kaj vse razkrivajo o sebi na spletu.
Pomagalo bi denimo že to, če bi se vprašali, ali bi bili vse to, kar razkrijejo na primer na Facebooku, pripravljeni razkriti tudi predstavniku kakšnega podjetja, ki bi jim s podrobnim vprašalnikom o zasebnem življenju v roki potrkal na domača vrata.
Učiti se moramo na lastnih napakah
Matej Kovačič s komisije za preprečevanje korupcije je zato poudaril potrebo po tem, da se ljudje navadimo na ta nov način razmišljanja pri uporabi spletnih storitev. Mlajši generaciji, ki raste v svetu, ko je internet že nekaj vsakdanjega, je takšno razmišljanje že bolj v navadi, starejša generacija pa se mora tega žal naučiti tudi na lastnih napakah.
Poleg tega je treba doseči, da podjetja po načelu sorazmernosti zbirajo res le tiste podatke o uporabnikih, ki jih zares potrebujejo, je dodal Tomšič.
Ob tem je pojasnil, da uporabniki v osnovi želijo odgovor na le nekaj osnovnih vprašanj - katere podatke zbirajo o nas, s kakšnim namenom oziroma kaj bodo z njimi počeli, komu jih bodo morebiti še posredovali in kako dolgo jih bodo hranili.
Postaviti je treba pogoje
Tega vprašanja se je v ločenem predavanju dotaknil tudi Gorazd Božič iz javnega zavoda Arnes. Po njegovem mnenju potrebujemo mehanizem, ki bo dal možnost vsaj v določeni meri na mednarodni ravni vplivati na to, pod kakšnimi pogoji na spletu delujejo velike korporacije, kot sta Google in Facebook.
STA